Gospodarsko-živinorejska moč vasi se je nekoč odražala tudi v številčnosti kalov. Kmetje so jih urejali na svojih parcelah v bližini pašnikov, ponekod v senci gozdov, na vrtovih in v vaških jedrih, v neposredni bližini hlevov.
V vsakem naselju so uredili vsaj en skupen vaški kal, ob njem korito za natakanje pitne vode in vaško pralnico. Večnamenski vodni objekti, združeni na enem kraju, so postali tudi priljubljeno vaško zbirališče, prostor, ki je tako marsikje postal središče vaških dogajanj.
Kal v Karševanski vasi se nahaja v središču zaselka, pod polkrožno oblikovanim velbom, na katerem je vklesana letnica 1867. Kal je javnega značaja, domačini so ga uporabljali za napajanje živine, za zalivanje vrtov in kot zbiralnik vode v primeru požarov. V zimskem času je voda na površini zamrznila in takrat je služil otrokom za drsanje. Imel je tudi družabno vlogo, saj so se ob njem zbirali Preserci. Do začetka obnovitvenih del leta 2007 je bil kal že skoraj v celoti zasut. V sedanji podobi je zaživel leta 2013.
Kemijska analiza vode je pokazala, da voda v kalu ni pitna, saj vrednosti škodljivih snovi presegajo zakonsko določeno mejo. Voda je srednje trda.
DEJAVNOSTI NA UČNI POTI IN V UČILNICI (OPAZOVALNICA 4)
Opravi vzorčenje za kemijsko analizo vode, določi barvo, bistrost, vonj, izmeri temperaturo, pH in prevodnost vode.
Opiši arhitekturno posebnost kala.
Čeprav kal danes nima več večjega pomena za oskrbo z vodo, so ga vaščani obnovili in uredili njegovo okolico. Razmisli in navedi nekaj razogov za obnovo kala.