Po Erazmovi smrti so Luegerjevo posest upravljale ženske potomke rodbine, pozneje pa je prešla v roke ljubljanskega plemiča Adama Purgstallerja in njegovih naslednikov. L. 1567 je nadvojvoda Karl prepustil grad Janezu Kobenclu, naslednje leto pa je ta kupil od Kozme Raubarja, ki je bil varuh Purgstallerjevih naslednikov, tudi še vse njihove nepremičnine z mlinom, žago, hlevi in pristavo vred. Jamski grad je bil takrat v zelo slabem stanju. Zdi se, da ga Kobenclu ni kazalo več obnavljati in se je raje odločil za pozidavo popolnoma novega gradu zunaj jame, vendar še deloma pod previsno skalo na strmi pečini. Tako je nastal sedanji Predjamski grad, na katerem je nad Kobenclovim grbom na glavnem poslopju naslikana letnica 1570, ki pomeni dokončanje njegovega osrednjega dela.
Gradnja je stala mnogo več, kakor mu je bil dovolil nadvojvoda. Namesto odobrenih 400 goldinarjev so nanesli gradbeni stroški na 942 goldinarjev 32 krajcarjev, vendar se je kasneje nadvojvoda strinjal, da se tudi razlika odobri. Kobenclova posestva so se hitro množila in tako je že leta 1589 lahko odkupil od nadvojvode Predjamski grad, ki ga je imel poprej le v najemu. Prvi posestnik Predjame iz rodbine Kobenclev, Janez, je bil v svojem času eden najvidnejših avstrijskih državnikov. Bil je cesarski poslanik v Rimu in v Moskvi, pozneje pa tudi kranjski deželni glavar. Ker je umrl brez dedičev, je vse njegovo premoženje podedoval brat Ulrik, po njem pa njegov sin Janez Filip Kobencel. Leta 1630 je bila Predjama že v posesti Filipovega naslednika Janeza Gašperja. Njegovemu sinu Janezu Filipu, rojenemu leta 1635, ki je zavzemal visoke položaje v državni upravi, je cesar podelil leta 1674 grofovski naslov. Še višjih služb in časti je bil deležen njegov sin Janez Gašpar, ki pa se je stalno preselil na Dunaj in je zato 6. julija 1711 prodal Predjamo z vsemi posestvi vred Boštjanu Raigersfeldtu, v čigar posesti ostane do leta 1719. Medtem pa je naslovil njegov prejšnji lastnik Janez Gašpar Kobencel na cesarja Karla 6. prošnjo, naj bi mu dovolil ponovno kupiti Predjamo z njenimi posestvi. Kot kranjski deželni glavar bi si namreč rad na Kranjskem pridobil nekaj posestiv. Tako je 22. marca 1917 Predjama spet prešla v last rodbine Kobenclev, ki so jo bili tudi postavili. Zadnji potomec te slavne rodbine, v katere posesti je bila Predjama skoraj 250 let, Filip Kobencel, ki je umrl na Dunaju leta 1810, je z oporoko zapustil vse svoje imetje grofu Mihaelu Coroniniju s Kromberka, njegova žena pa ga je leta 1846 prodala knezu Weriandu Windischgratzu. Tako je prišla poleg drugih Coroninijevih posestev tudi Predjama v roke rodbine, ki jo je imela v lasti vse do takrat, ko je po drugi svetovni vojni z nacionalizacijo postala del splošnega ljudskega premoženja.
Vir: Zadnikar, Marjan. 1965. Predjamski grad. Založila Postojnska jama. str. 9 in 10
