Je še ena vas z izjemno bogato zgodovino.
Leži na južnem delu Gorenjske ravnine med hriboma Stari grad in Brezovec ter reko Savo. Skupaj z Valburgo je lokalno cestno križišče. Tu je bila že v rimskih časih cesta, ki je povezovala Ljubljano in Kranj. V srednjem veku je skozi vas potekala živahna trgovska pot med Kamnikom, Škofjo Loko in proti Italiji do Čedada in dalje v Julijsko krajino. Takrat je bil grad sedež smledniškega gospostva, tako je bil Smlednik upravno središče z veliko faro ter prometno in trgovsko središče. V 18. stoletju so se trgovske poti zgradile drugje in je vas postala pretežno kmetijska. Že pred drugo svetovno vojno je bila oskrbovana s pitno vodo iz vodovoda dograjenega leta 1925 z Brezovca, električno napeljavo so dobili v šolskem letu 1931/32.
Šola je v Smledniku začela delovati novembra leta 1815 v Merjaščevi zidanici. Prvi učitelj je bil cerkovnik Matija Križner. Prvo pravo šolsko poslopje so zgradili že leta 1837. Kulturni dom so odprli davnega leta 1911. Do leta 1893, ko so z banketom za povabljene, odprli lesen most čez Savo, je bilo reko možno prečkati na brodu.
Zelo znani so smleški pritrkovalci. Kdo ne pozna smleške narodne noše, ki jo je že v 19. stoletju upodobil slikar Goldenstein? Ali vemo kdo je bil Janez Puhar, ki je kot kaplan služboval v Smledniku (1861) ter v drugih krajih na Kranjskem in je odkril cenejši in lažji (prej dagerotipija, unikatna svetlobna slika na posrebreni kovinski podlagi) način fotografiranja s pomočjo steklenih plošč, prekritih z žveplenimi izparinami?
