Franc Langerholc je prišel na Ptuj leta 1939, ker je izvedel, da vdova fotografa Winklerja išče fotografskega pomočnika. Namesto da bi postal pomočnik, pa je nato odprl svoj lastni fotografski atelje in postal prvi slovenski fotograf na Ptuju.
Starši Franca Langerholca izhajajo iz Gorenjske, družina pa je živela v Logatcu, kjer je Franc obiskoval osnovno šolo, potem nadaljeval v Planini in končal meščansko šolo v Tržiču. Kot otrok je želel postati dimnikar ali pilot, na koncu pa ga je splet okoliščin pripeljal do poklica fotografa. Njegova poklicna pot se je začela leta 1928, ko je kot vajenec stopil v uk k fotografu, trgovcu in gostilničarju Vilmanu na Jesenicah in leta 1931 postal fotografski pomočnik. Prvo službo je dobil v Novem sadu (Srbija), nato se je zaposlil v današnji Brestanici pri Krškem in potem še v Ljubljani pri znanem fotografu Jenku. Večletni vojaški rok je odslužil kot vojaški letalski fotograf v Zagrebu, kasneje pa služboval v Brežicah in ponovno v Ljubljani. Tu je spoznal Fani Battelino (1916-1983), ki je postala njegova žena. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Bronja (1940-43), Mitja (1944-94), Uroš (1945) in Petra (1948).
Ob pomoči ptujskega trgovca Mirka Senčarja, ki je želel v mesto pripeljati slovenskega fotografa, je leta 1939 prišel na Ptuj in odprl svoj prvi fotografski atelje v Prešernovi ulici. Med drugo svetovno vojno so mu okupatorji obrt zaprli, pred grožnjo izselitve se je z družino umaknil nazaj v Ljubljano in tu ilegalno nadaljeval s fotografskim delom v povezavi z OF; leta 1942 je bil aretiran ter poslan v taborišči Gonars in Reniči v Italiji, od koder se je leta 1943 vrnil v Ljubljano. Po vojni se je z družino vrnil na Ptuj in v svoj atelje, od koder so v času njegove odsotnosti izginili vsi arhivirani filmi in številne fotografije. Ponovno je bilo potrebno nakupiti opremo in urediti atelje; njegova prva pomočnica je bila žena Fani, kasneje pa njegov predvojni vajenec Janko Simonič. V svojem ateljeju je izučil štirinajst fotografov, ob Janku Simoniču so tu še Stanko Kosi, Dragiša Modrinjak, Marjan Pal, Cilka Herga, in drugi. Zadnja, ki se je fotografije izučila pri njem, je bila hčerka Petra Stropnik Langerholc, ki je po mojstrovi upokojitvi leta 1983 prevzela obrt in fotografski atelje, ki deluje še danes pod imenom Foto Langerholc.
V obdobju pred drugo svetovno vojno je veliko fotografiral za razglednice. Fotografirali so na steklene plošče, celuloid so pričeli redno uporabljati šele po vojni. V povojnih letih je v svojem ateljeju ustvaril veliko portretnih in družinskih fotografij, ves čas pa je fotografiral tudi na terenu ob različnih dogodkih in priložnostih. Čeprav so ateljeju v 80-ih leih 20. stoletja pričeli z razvijanjem barvnih fotografij, mu je najljubša ostala črnobela fotografija.
Starosta ptujskih fotografov je bogate izkušnje in profesionalnost prenesel na družino, v okviru katere se nadaljuje fotografska tradicija. Za izjemen prispevek pri razvoju fotografske dejavnosti na Ptuju je leta 1998 prejel priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
Literatura:
T. Bračič: Langerholc, Franc. V: Spletni biografski biografski leksikon Spodnjepodravci.si.
