Spomenik je zasnovan kot kompozicija dveh stebrov iz brušenega pohorskega tonalita, granodiorita. Glavni steber je nosilni steber za napisni plošči z zapisom številnih padlih in pogrešanih vojakov z območja Vrhnike.
Zaradi obseženega seznama padlih in pogrešanih je spomenik zasnovan na dveh graviranih ploščah, ki sta razdeljeni po seznamu krajev. Seznam padlih in pogrešanih je zapisan v treh kolonah z njihovimi letnicami rojstva in smrti, kadar so ta znana.
Plošči sta iz eluksiranega aluminija z vrezanimi napisi v črni barvi, saj je bil aluminij ob prvi proizvodnji zelo dragocen material, dražji celo od zlata, danes pa omogoča, da se srebrni videz plošče lepo poveže z barvo brušenega tonalita.
Na vsaki strani spomenika je plošča in na njej je, pod seznamom padlih in pogrešanih, vrezana izbrana misel Ivana Cankarja iz njegovega zadnjega dela Podobe iz sanj:
NE MOLČI,
DA NE BOŠ TOŽIL GLUHIM GROBOVOM,
KLICAL IZ DNA,
KO BO VETER RAZPIHAL TVOJE BESEDE V GOZD IN POLJE! …
in
ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO?
PRIMERILO MED ŽIVIMI LJUDMI,
OB BELEM DNEVU, POD SOLNCEM, KI JE?
Cankarjeva teksta govorita o grozi vojne, katere vojak je bil kratek čas tudi sam pisatelj.
Prav zaradi umestitve spomenika na pobočje Sv. Trojice, nad vodni zbiralnik in med kapelice Križevega pota, je oblika tonalitnih stebrov zaključena v obliki slemena strehe – da dobijo padli in pogrešani skupen dom v spominu. Načrtovana postavitev spomenika je malo umaknjena od glavne poti na Sv. Trojico in je postavljena na sredino poti do postavljene klopi nad zbiralnikom. Prostor je primerno velik in zahteva le malo razširitve peščene poti, da postaneta obe napisni plošči enakovredno berljivi.
Ker je na vrhu cerkev Sv. Trojice, sem se odločila, da spomenik povežem z mojim ustvarjanjem kamnitih zvenečih skulptur in spomeniku dodam kamniti zvon, ki prosto visi na nerjaveči palici med stebroma. Na manjšem stebru je ob strani ploščica z vgraviranim povabilom:
NAJ V NJIHOV SPOMIN
ZAZVENI KAMNITI ZVON.
Obiskovalec se tako z zvokom zvona pokloni padlim in pogrešanim.
mag. Alenka Vidrgar, akad. kiparka