LITERATURA:
Andritsch, J. ur. (1980), Die Matrikeln der Universität Graz, Band 2, 1630– 1662. Graz, Akademische Druck- u. Verlagsanstalt.
Arbo, A. (1997), Carlo Michelstaedter. Pordenone-Padova, Edizione Stu- dio Tesi.
Arčon, K. (2007), Judovska skupnost v Gorici. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Asquini, B. (1990), Cent‘ottanta e più uomini illlustri del Friuli. Bologna, Arnaldo Forni editore.
Badalič, T. (2013), Intertextuality in the literary work of the Slovenian woman writer Pavlina Pajk. Mihǎilǎ, R. (ed), Transnational identities of women writers in the Austro-Hungarian Empire. New York, Addleton Academic Publishers, 117–128
Badalič, T. (2016), »The woman question« as expressed in the work of Slovenian writer Pavlina Pajk, and the presumed influence of western ideas on her work, Poznańskie Studia Slawistyczne, No. 11, 249–260.
Bajc G. (2000), Zapletena razmerja. Ivan Marija Čok v mreži primorske usode. Koper, Društvo TIGR Primorske.
Bandelj, D. (2009), Ozara hrepenenj. Poskus tipološke opredelitve sodobne poezije Slovencev. Rod Lepe Vide. Antologija sodobne poezije Slovencev v Italiji. Ljubljana, Študentska založba, 369–393.
Bednarik, R. (1925), Prvi goriški zgodovinar. Belè, V. (ur.), ftoledar Goriške Mohorjeve družbe za navadno leto 1926. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 76.
Bednarik, R. in uredništvo (1976), Brecelj, Anton. Primorski biografski leksikon, 3, 127–130
Benedik, M. (2002), Redovniki v življenju nadškofije. Vetrih, J. (a cura di), L‘arcidiocesi di Gorizia dall‘istituzione alla fine dell‘Impero asburgico (1751–1918). Goriška nadškofija od nastanka do konca habsburške monarhije (1751–1918). Die Erzdiözese von Görz von der Gründung bis zum Ende der Habsburger Monarchie (1751–1918). [Udine], Forum, 91–102.
Blažič, V. (2007), Slovenski krščanski socializem in doktor Tomaž Fur- lan. 2000. Revija za krščanstvo in kulturo, št. 192/193/194, 5–24
Bogdanov, V., Čulinović, F. in Kostrenčić, M. (ur.) (1966), Jugoslavenski odbor u Londonu u povodu 50-godišnjice osnivanja. Zagreb, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Bolaffio, G. (1957), Abram Vita Reggio, La rassegna mensile di Israel, 23, 204–217.
Boršnik, M. (1954), Pogovori s pesnikom Gradnikom. Maribor, Obzorja.
Bozzi, C. L. (1966), Carlo Michelstaedter studente ginnasiale, Studi Goriziani, 40, 4–11.
Bratuž, L. (2009), Kulturnozgodovinski oris Gorice. Goriška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanj. Ljubljana, Slovenska marica; Gorica,-Goriška Mohorjeva družba.
Brecelj, A. (1893), Kako se dokaže duhovnost in neumrljivost človeške duše? Rimski katolik, 42–45.
Brecelj, A. (1928), Zgodbe našega zdravstva in javnega skrbstva. Mal, J. (ur.), Slovenci v desetletju. 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana, Leonova družba, 432.
Brecelj, A. (2002a), Ob prevratu na Goriškem. Marušič, B. (ur), Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918. Gorica, Goriška Mohorjeva družba; Ljubljana, Zgodovinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 461–465.
Brecelj, A. (2002b), Dr. Anton Gregorčič in stranka. Marušič, B. (ur.), Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918. Gorica, Goriška Mohorjeva družba; Ljubljana, Zgodovinski inštitut Znanstvenorazisko- valnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 251–255
Brezigar M. (1918), Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje, Omladina.
Cafou, F. J.(1848), Prigoda iz življenja rajnciga korarja gospoda Valentina Staniča, Novice, 6, 62.
Cavazza, S. (1992), Note sulla storiografia goriziana del Settecento, Studi Goriziani, LXXV, 61–77.
Cavazza, S. (1998/1999), Dva načina pisanja goriške zgodovine v 17. stoletju: Gian Giacomo D‘Ischia in pater Martin Bavčer, Goriški letnik, XXV–XXVI, 243–253.
Cavazza, S. (1999), Gorizia Barocca: testimoninaze di un‘epoca. Ca- vazza. S. (a cura di), Gorizia barocca. Una città italiana nell‘Impero degli Asburgo. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 139˗145.
Cavazza, S. (2003a), L‘Istoria della Contea di Gorizia. Studi e do- cumenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 49–60.
Cavazza, S. (2003b), Premessa. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 9–13.
Cavazza, S. (2009a), Rith Biagio, letterato. Scalon, C.; Griggio, C.; Rozzo, U. (a cura di), Nuovo Liruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L‘età veneta. Udine, Forum, 2146–2149.
Cavazza, S. (2009b), Morelli Carlo, funzionario e storico goriziano. Scalon, C.; Griggio, C.; Rozzo, U. (a cura di), Nuovo Liruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L‘età veneta. Udine, Forum, 1733–1737.
Cavazza, S., Porcedda, D (2003), Manoscritti ed edizione dell‘Istoria della Contea di Gorizia. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 89–99.
Cedarmas, A. (1999), La comunità israelitica di Gorizia 1900–1945. Pasian di Prato, Istituto Friulano per la storia del movimento di liberazione.
Cedarmas, A. (2000), Fra Vienna e Roma. La comunità Israelitica di Gorizia tra la fine dell‘Ottocento e la Grande guerra, La Rassegna Mensile di Israel 66 (2), 109–117.
Claricini de, A. (1872), Gorizia nelle sue istituzioni e nella sua azienda co- munale durante il trienio 1868–1871: ricordo del podestà Alessandro nob. de Claricini ai diletti suoi concittadini. II. Gorica, Tipografia Seitz.
Codelli, P. A. (1975), Gli scrittori Friulano-Austriaci degli ultimi due secoli. [Bologna], Arnaldo Forni editore.
Cusin, S. G. (1984), Filiazione patrilineare e matrilineare, legami di sangue, alleanze e affinità tra Illuminismo e tradizione nell‘inedito Ilán ha-Jàchash di Isacco Samuele Reggio. Zorattini Ioly, P. C. (ed), Gli ebrei a Gorizia e a Trieste tra »Ancien Régime« ed emancipazione. Atti del convegno. Udine, Del Bianco Editore, 75–89.
Czoering, K. (1873–1874), Görz Oesterreich’s Nizza. Nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradisca. Wien, W. Braumüller.
Czoernig, K. (1873), Das Land Görz und Gradisca. Wien, W. Braumüller.
Čeh Steger, J. (2014), Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk, Slavia Centralis, 7, št. 1, 73–85.
De Felice, R. (1993), Storia degli Ebrei italiani sotto il fascismo. Torino, Einaudi.
De Grassi, M. (2000), Alla Sacra Cesarea Regia ed Apostolica Maestà di Maria Teresa Imperadrice Regina. Libri di autori goriziani e friulani de- dicati alla Sovrana. Bressan, M., De Grassi, M., Maria Teresa. Maestà di una Sovrana Europea. Catalogo della mostra, Castello di Gorizia, 7. X. 2000 – 26. XI. 2000. Monfalcone, Edizioni della Laguna, Editoriale Generali, 131–153.
Devetak, E. (1988), Stanig (Stanič) Valentin. Primorski slovenski biografski leksikon, 14, 445–450.
Devetak, E. (1996), Spremna beseda. Mladim srcem. Sovodnje, Kulturno društvo Sovodnje.
Devetak, R. (2012), Narodna čitalnica v Kanalu (1867–1927), Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 9, 30–40.
Devetak, R. (2013), Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915), Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 10, 13–22.
Devetak, R. (2016), Društveno življenje na ftanalskem. Nova Gorica, Goriški muzej Kromberk.
Devetak, R. (2017), Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske, Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 41, 199–216.
Dolgan, M. (2000), Zdravnik Anton Muznik v prozi Ivana Preglja, Muznik. Clima Goritiense. Goriško podnebje. Ljubljana, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 233–249.
Dragotin, L. (1921), Politično življenje Slovencev (od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919 leta). Ljubljana, Slovenska matica.
Ehrlich, L. (2002), Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20. Ehrli- chova spomenica za Vatikan 14. aprila 1942. Ljubljana, Inštitut za zgodo- vino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze.
Erjavec, F. (1928), Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana, Prosvetna zveza.
Florenin, A. (1996), [Spremni zapis]. Mladim srcem. Sovodnje, Kulturno društvo Sovodnje.
Formentini, G. F. (1984), La Contea di Gorizia illustrata dai suoi figli. Gorizia, Provincia di Gorizia.
Fueter, E. (1970), Storia della storiografia. Milano-Napoli, Riccardo Ricciardi editore.
Furlan, J. (2012), Prim. dr. Tomaž Furlan (1901–1961) in njegov boj proti tuberkulozi, Zdravniški vestnik, št. 5, 435–442.
Gabršček, A. (1932), Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice. I. Ljubljana, samozaložba.
Gabršček, A. (1934), Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice. II. Ljubljana, Tiskarna Slovenija.
Gačič, A. (2017), Bogumil Vošnjak – politik in diplomat. Ljubljana, Jutro.
Gallarotti, A. (1991), Ricordare attraverso la carta. Carlo Michelsta- edter. Hatikvà. La speranza. Attraverso l‘ebraismo goriziano. Monfalcone, Edizione della laguna, 94–104.
Gašparič, J. (2007), SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksan- dra in politika slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935. Ljubljana, Modrijan.
Glant, T. (1993), The War for Wilson‘s Ear. Austria-Hungary in Wartime American Propaganda, Hungarian Studies Review XX, št. 1–2 (Spring-Fall), 36–37.
Glonar, J. (1924), Mlada leta Pavline Pajkove, Ženski svet, 2, št. 1- 8 (jan. –avg.).
Govekar, M. (1926), Slovenke in slovensko slovstvo. Slovenska žena. Ljubljana, Jugoslave Express Réclame Company, 81–127.
Grossi, A. (2009), Musnig Antonio, medico. Scalon, C., Griggio, C., Rozzo, U. (a cura di), Nuovo Liruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L‘età veneta. Udine, Forum, 1785–1786.
Grusovin, M. (1991), Abram Vita e Isacco Samuele Reggio. Ha-tikvà. La speranza. Attraverso
Grusovin, M. (2007), La comuità ebraica di Gorizia, profilo storico e bibliografico. Grusovin, M. (ed), Cultura ebraica nel Goriziano. Gorizia, Istituto di Storia Sociale e Religiosa, 15–47.
Gspan, N. (1977), Pavlina Pajk. Österreichisches biographisches Lexi- kon 1815–1950. Knj. 7, zv. 34, 292.
Hammermayer, L. (1988), Die Aufklärung in Salzburg (ca. 1715– 1803), Dopsch, H., Spatzenegger, H. (Hrsg), Geschichte Salzburgs. Salzburg, Universitätsverlag Anton Pustet, II/1, 375–452.
Hladnik, M. (2007), Pavlina Pajk (1854–1901). Prva dama slovenske- ga ženskega romana in povesti. Šelih, A. et. al. (ur.), Pozabljena polovica. Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana, Tuma-SAZU, Ljubljana, 65–68.
Hohenwart, S. (1804), Tagebuch des Herrn Sigmund von Hohenwart, Generalvicars des Herrn Fürstbischofes von Gurk; geschrieben auf seiner Reise nach dem Glockner im Jahre 1800. Schultes, J. A. (Hrsg.), Reise auf den Glockner, 1/2. Wien, 196–258.
Hribar, S. (1990), Edvard ftocbek in ftrižarsko gibanje. Maribor, Obzorja.
Hübner, L. (1793), Beschreibung der hochfürstlich-erzbischöflichen Haupt- und Residenzstadt Salzburg und ihrer Gegenden, 2. Salzburg.
Iancis, P. (2003), Il pensiero economico di Carlo Morelli. Scalon, C., Griggio, C., Rozzo, U. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Lagu- na, 2003, 61–74.
Ipavec, V. M. (2008), Murve in kavalirji. Svilogojstvo na Goriškem. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jelincic, V. (1958), Martino Bauzer, il primo storico goriziano, Studi Goriziani, XXIII, 45–55.
Jelinčič Boeta, K. (2009), Judje na Slovenskem v srednjem veku. Ljubljana, Slovenska matica.
Jeri J. (1961), Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Ljubljana, Cankarjeva založba.
K[ociančič, Š.] (1873), Valentin Stanič, Glas, 2/10.
Kazak, B. (1932), Samoizpovedi. Mladika, št. 8, 296–298.Klemše, V. (1994), Ugasnila je pesem Franja Rojca, Primorski dnevnik, L/244, 8.
Klinar, S., (ur), (2000), Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije.
Koblar, F. (1935), Pavlina Pajk. Slovenski biografski leksikon, III. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 257–259.
Koblar, F., Gspan, A. (1971), Stanič (Stanig) Valentin. Slovenski biografski leksikon, III. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 439–442.
[Kociančič, Š.] (1873, 1874), Valentina Staniča mladost in studento- vska leta, Glas, št. 2, 31, 34; št. 3, 3, 5, 6, 7.
Kosovel, M. (2015), Prepričanje in retorika pri Carlu Michelstaedterju. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta in Teološka fakulteta.
Košuta, M. (2017): Slovenščna cela. Kleindienst, K. (ur.), O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji. Ljubljana, Slovenska matica.
Kravos, M. (2017), Književnost za v muzej ali spogledljiva slovenska drugačnost. Srečanja z novejšo slovensko poezijo v Italiji. Trst, Narodna in študijska knjižnica.
Lazarević, Ž. (1994), ftmečki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidiki zadolženosti slovenskih kmetov 1848–1948. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
Ledinek Lozej, Š. (2006), Raziskave stavbarstva in bivalne kulture Vipavske doline. Pregled poglavitnih virov in literature pred drugo svetovno vojno, Traditiones, 35, št. 1, 219–245.
[Levec, F.] Paulus (1873), Valentin Stanič. Feuilleton iz Soče, Gorica.
Lipušček U. (2005), Slovenci in Londonski pakt. Vodopivec P. (ur.), Velika vojna in Slovenci, Ljubljana, Slovenska matica, 48–61.
Lipušček U. (2012), Sacro Egoismo. Slovenci v krempljih tajnega Londonskega pakta 1915. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Liruti, G. (1971), Notizie delle vite ed opere scritte da letterati del Friuli. Bologna, Forni editore.
Loricchio E. M. (1991), Graziadio Isaia Ascoli. Materiali per una bi- ografia intellettuale. Ha-tikvà. La speranza. Attraverso l‘ebraismo goriziano. Monfalcone, Edizione della laguna, 77–86.
Lovato, I. (1959), I Gesuiti a Gorizia. Gorizia, Tipografia sociale.
Lukács L. (ur.) (1982), Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae S.I. II (1601-1640), Romae, Institutum Historicum S. I.
Madama, F. (1999), Biagio Rith di Colenberg. Cavazza. S. (a cura di), Gorizia barocca. Una città italiana nell‘Impero degli Asburgo. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 370–371.
Makuc, N. (2007), Gian Giacomo D’Ischia. Identitete in etnične kon- cepcije v luči njegovih zgodovinopisnih spisov, ftronika, št. 2, 231–246.
Makuc, N. (2011), Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU.
Mal, J. (1993), Zgodovina slovenskega naroda. Celje, Celjska Mohorjeva družba.
Mal, J. (ur.) Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana, Leonova družba.
Malkiel, D. (2007), Nuova luce sulla carriera di Isacco Samuele Reg- gio. Grusovin, M. (ed.), Cultura ebraica nel Goriziano. Gorizia, Istituto di Storia Sociale e Religiosa, 137–140.
Manzano, F. di (1966), Cenni biografici dei letterati ed artisti friulani dal secolo IV al XIX. Bologna, Arnaldo Forni Editore.
Manzano, F. di (1975), Annali del Friuli ovvero raccolta delle cose storiche appartenenti a questa regione. Bologna, Arnaldo Forni editore.
Marchetti, G. (1979), Il Friuli – uomini e tempi. Udine, Del Bianco editore.
Martina, A. (2009), Pasconi Gaspare, francescano. Scalon, C.; Grig- gio, C.; Rozzo, U. (a cura di), Nuovo Liruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L‘età veneta. Udine, Forum, 1950–1952.
Marušič, B. (1975), Tolminski rojak zdravnik Anton Muznik 1726– 1803. Tolminski zbornik 1975. Druga knjiga. Tolmin, Kulturna skupnost Tolmin, 239–242.
Marušič, B. (1976), Graziadio Isaia Ascoli in Slovenci, Zgodovinski časopis, št. 3/4, 291–298.
Marušič, B. (1984), Muznik (Musnig, Mussnig, Musznig, Mužnik) Anton. Primorski slovenski biografski leksikon, sn. 10. Gorica, Goriška Mohor- jeva družba, 483–485.
Marušič, B. (1985), Andrej Gabršček 1864–1938. Marušič, B. (ur.), Primorski čas pretekli, prispevki za zgodovino Primorske. Koper, Lipa, 364–376.
Marušič, B. (1985), O gimnaziji v Gorici, nekdanjem »ognjišču omi- ke« za Slovence na Goriškem. Marušič, B. (ur.), Primorski čas pretekli, prispevki za zgodovino Primorske. Koper, Lipa, 330–350.
Marušič, B. (1985), Primorski čas pretekli. Koper, Lipa.
Marušič, B. (1985a), Kje je bil rojen prvi goriški zgodovinar Martin Bavčer?. Marušič, B., Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovino Primorske. Koper, Založba Lipa, 237–241.
Marušič, B. (1985b), Pasconi Gaspare. Primorski slovenski biografski leksikon, sn. 11. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 583.
Marušič, B. (1991–1994), Zega Miha. Jevnikar, M. (ur.), Primorski slovenski biografski leksikon IV.. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 333.
Marušič, B. (1995a), Pater Martin Bavčer in zgodovinopisje protireformacije, Primorska srečanja, XIX, 167, 204–207.
Marušič, B. (1995b), Pater Martin Bavčer (1595–1668). Marušič, B., Štih,
P. (ur.), Pater Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva. Nova Gorica, Goriški muzej; Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 7–18.
Marušič, B. (2000a), Izbor bibliografije objav o dr. Antonu Muzni- ku, Muznik, A. = Musnig, A., Clima Goritiense. Goriško podnebje, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 190–192. Marušič, B. (2000b), Našli Mali Katekismus, Primorski dnevnik, 27. 12. 2000, 8.
Marušič, B. (2000c), Zdravnik dr. Anton Muznik (1726–1803), Mu- znik, A. = Musnig, A., Clima Goritiense. Goriško podnebje. Ljubljana, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 193–204.
Marušič, B. (2005a), Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899. Nova Gorica, Goriški muzej.
Marušič, B. (2005b), Zaslužni zdravnik Anton Muznik. Cvirn, J. (ur.), Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800–1860. Ljubljana, Nova revija, 41.
Marušič, B. (2006), Prispevki k primorski biografiki, Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Marušič, B. (2014), Goriška leta Pavline Pajk, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU, št. 11, 11–18.
Marušič, B. (2016), Doktor ftarel Lavrič (1818–1876) in njegova doba. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Marušič, B., ur. (2002), Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918. Gorica: Goriška Mohorjeva družba; Ljubljana: Zgodovinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Matić, D. (2003), Čitalnice, „valilnice“ slovenskih kulturnih ustanov. Cvirn, J. (ur.), Slovenska kronika XIX. stoletja. ftnj. II, 1861–1883. Ljubljana, Nova revija, 25–27.
Melik, V. (1965), Volitve na Slovenskem 1861–1918. Ljubljana, Slovenska matica.
Melik, V. (2002), Slovenci 1848–1918. Razprave in članki. Maribor, Litera.
Mermolja, A. (1996), ‚Naša stara izročila‘ v pesmih Franja Rojca. Zbirka Mladim srcem, Primorski dnevnik, 20. 3. 1996, 10.
Mihelič, D. (1977), Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do18. stoletja, Zgodovinski časopis, XXXI, 3, 287–328.
Mihelič, D. (1993), Mesto Martina Bavčerja v zgodovinopisju njegove dobe. ftoledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1993. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 86–94.
Mihelič, D. (2000), Etnična podoba Karantanije in njenih prebivalcev v spisih zgodovinopiscev od 15. do 18. stoletja, Bratož, R. (ur.), Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze/ Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 839–961.
Mihelič, D. (2011), Die humanistische Geschichtsschreibung über die frühmittelalterliche Geschichte des slowenischen Raums. Rajšp, V., Bister, F. J.; Polzer, M. (ur.), Tu felix Europa. Der Humanismus bei den Slowenen und seine Ausstrahlung in den mitteleuropäischen Raum/Humanizem pri Slovencih in njegovo izžarevanje v srednjeevropski prostor. Dunaj, Slovenski znanstveni inštitut; Ljubljana, Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje, ZRC SAZU, 41‒57.
Mihurko Poniž, K. (1999/2000), Pripovedna besedila slovenskih pisateljic – sodobnic Zofke Kveder, Jezik in slovstvo, 45, št. 4 (feb.), 121–132.
Mihurko Poniž, K. (2010), Prispevki slovenskih pripovednic k žanrski podobi proze 19. stoletja, Jezik in slovstvo, 55, št. 1/2, 47–59.
Mihurko Poniž, K. (2011), Trivialno in/ali sentimentalno? Arabela Pavline Pajk. Študija primera, Slavistična revija, 59, št. 1 (jan. –mar.), 65–82.
Mihurko Poniž, K. (2013), Odkrivanje in osvajanje prostorov svobode v delih zgodnjih slovenskih literarnih ustvarjalk, Slavistična revija, 61, št. 4 (okt. –dec.), 575–589.
Mihurko Poniž, K. (2014), Gender and narration in the writings of three 19th-century Slovene women. PavlinaPajk, Luiza Pesjak and Zofka Kveder. Steinbrügge, L., Dijk, S. van (études éditées), Narrations genrées, Peeters, Louvian; Paris; Walpole (MA), 301–319.
Mihurko Poniž, K. (2016), Pajk, Pavlina, Sturm-Schnabl, K., Sch- nabl, B.-I. (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen ftulturgeschichte in ftärnten/ ftoroška. Wien, Böhlau, 1007–1008.
Mikuž, M. (1965), Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Morpurgo, M. (1986), Valdirose – Memorie della comunità ebraica di Gorizia. Videm, Del Bianco editore.
N. a. (1806), Wohltätige Anstalten zur Verbreitung der Kuhpocken-Impfung, Intelligenzblatt von Salzburg, 7, 553–555.
N. a. (1807), Schematismus für ftrain, Görz und Gradiska: auf das Jahr 1807. Ljubljana.
N. a. (1824), Schematismo dell‘ imperiale regio littorale Austriaco-Illirico. Trieste.
Nerat, M. J. (1896), Popotnikov ftoledar za slovenske učitelje 1897 s popolnim imenikom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno- Štirskem, ftranjskem, Primorskem in slo. delu ftoroškega po stanju v začetku šolskega leta 1896–97. Gorica, Goriška tiskarna.
Ogris, A. (1921), Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in delovanja jugoslo- venskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne. Ljubljana, Tiskovna zadruga. Omahen, D. (1978), Mihael Vošnjak (1837–1920). Pobudnik in organizator hranilništva na Štajerskem: njegovo delovanje v deželnem zboru v Gradcu 1884– 1896 in v državnem zboru na Dunaju 1885–1897. Razprava. Ljubljana, Lju- bljanska banka, združena banka, sektor za poslovanje s prebivalstvom.
Oppenheimer, C. (2003), Climatic, environmental and human con- sequences of the largest known historic eruption. Tambora volcano (Indonesia) 1815, Progress in Physical Geography, 27/2, 230–259.
Pajk, J. (1893), Životopisne in književne črtice za vvod. Zbrani spisi Pavline Pajkove. Celje, D. Hribar, 1–11.
Pajk, M. (1902), Pavlina Pajkova: literarna študija, Dom in svet, 15, št. 6, 331–340.
Pajk, P. (1873a), Prva ljubezen, Soča, 19. 6. 1873, št. 25, 2–3.
Pajk, P. (1873b), Žena v družini, Soča, 18. 9. 1873, št. 38, 1–3.
Pajk, P. (1877), Ženska pisma prijatelju, Zora, 15. 5. 1877, št. 10, 155–158.
Pajk, P. (1878), Pesni, Založila pisateljica (Tiskal J. M. Pajk), Maribor.
Paulová, M. (1925), Jugoslovenski odbor (Povijest jugoslavenske emigracije za svjetskog rata od 1914.–1918.). Zagreb, Prosvjetna narodna zadruga.
Pavlina Pajk in žensko avtorstvo v 19. stoletju. Zbornik s simpozija ob 160. obletnici pisateljičinega rojstva, 9. april 2014. Krajevna skupnost Solkan. Nova Gorica, samozaložba.
Pelikan, E. (1997), Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem. Maribor, Obzorja.
Pellegrini, R. (1988), Letteratura friulana nel Goriziano fino al Sette- cento, Cultura friulana nel Goriziano. Gorizia, Istituto di Storia Sociale e Religiosa, 69–97.
Pellegrini, R. (2005), Il giornale della peste di Gio. Maria Marusig. Osservazioni a margine. Cergna, M. C., Il diario della peste di Giovanni Maria Marusig (1682). Edizione del testo e delle illustrazioni originali dell‘autore con un saggio di Rienzo Pellegrini. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 9–24.
Perovšek, J. (2009), V zaželjeni deželi. Slovenska izkušnja s kraljevino SHS/Jugoslavijo. 1918–1941. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino.
Peterlin Neumaier, T. (1999), 200-letnica prvenstvenega vzpona [na Watzmann], Planinski vestnik, 99, 242–246.
Peterlin Neumaier, T. (2000), Grossglockner praznuje 200-letnico, Planinski vestnik, 100, 304–309.
Peterlin Neumaier, T. (2002), 200 let od prihoda Valentina Staniča na Banjšice, Primorska srečanja, 26/256, 26–28.
Peterlin Neumaier, T. (2002), Poskus izboljšanja človekovega ravnanja z živalmi – Goriško društvo proti mučenju živali 1845–1847, ftronika, 50/1, 17–30.
Pirjevec J. (2008), Trst je naš!. Boj Slovencev za morje (1848–1954). Ljubljana, Nova revija.
Pirjevec, M. (2001), Tržaška knjiga. Ppesmi, zgodbe in pričevanja. Ljubljana, Slovenska matica.
Pleterski, J. (1971), Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914–1918. Ljubljana, Slovenska matica.
Pleterski, J. (1993), Senca Ajdovskega gradca. O slovenskih izbirah v razklani Evropi. Ljubljana, samozaložba.
Pleterski, J. (1996), Ante Trumbić in vprašanje razmejitve z Italijo v Slovenskem primorju in Istri 1904–1918. Lešnik, A. (ur.), ftriza socialnih idej: Britovškov zbornik. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo, 111–118.
Pleterski, J. (1998), Dr. Ivan Šušteršič 1863–1925. Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slo- venske akademije znanosti in umetnosti.
Podbersič, R. (2017), Jeruzalem ob Soči. Ljubljana, Študijski center za narodno spravo; Gorica, Goriška Mohorjeva družba; Maribor, Cen- ter judovske kulturne dediščine sinagoga Maribor.
Pogačnik, J. (2001), Književnost v zamejstvu in zdomstvu. Slovenska književnost, III. Ljubljana, DZS.
Porcedda, D. (2003a), Il riordino dell‘archivio degli stati. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Lagu- na, 75–87.
Porcedda, D. (2003b), Una vita per lo stato e per l‘Istoria della Con- tea di Gorizia. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. Mariano del Friuli, Edizioni della Laguna, 19–47.
Prepeluh, Albin (1987), Pripombe k naši prevratni dobi. Trst, Založništvo tržaškega tiska; Ljubljana, Adit.
Prunk, J. (1977), Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Purtscheller, L. (1894), Zur Entwicklungsgeschichte des Alpinismus und der alpinen Technik, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Al- penvereins, 25, 95–176.
Rahten A. (2012), Jugoslovanska velika noč. Slovenski pogledi na balkanski vojni (1912–1913) in jugoslovansko vprašanje. Ljubljana, GV Založba.
Rojec, F. (1996), Mladim srcem. Sovodnje, Kulturno društvo; Gorica, Uredništvo „Glasila“ – ZSKD.
Rosa, J. (1996), Valentin Stanič v javnem spominu, Planinski vestnik, 96, 107–109, 162–164, 214–216.
Rutar, S. (1882), Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Gorica, Josip Devetak.
Rutar, S. (1892), Podknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Prirodozemski, statistični in kulturni opis. Ljubljana, Matica Slovenska.
Rutar, S. (1972), Dnevnik (1869–1874). Trst, Narodna in študijska knjižnica; Nova Gorica, Goriški muzej.
Salimbeni, F. (1986), Ascoli, intellettuale del Risorgimento. G. I. Ascoli – Attualità del suo pensiero a 150 anni dalla nascita. Firence, Licosa, 39–61.
Sanò, L. (2011), Leggere La persuasione e la rettorica di Michelstaedter. Como-Pavia, Ibis.
Sapač, I. (2011), Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. ftnj. 4, Brda in Zgornje Posočje. Ljubljana, Viharnik.
Schiegg, U. (1801), Barometrische Höhenmessungen verschiedener Ortschaften, Berge, Strom- und unterirdische Puncte im Salzburgi- schen, Jahrbücher der Berg- und Hüttenkunde, 5, 185–197.
Schiegg, U. (1801), Schreiben des Hrn. Prof. Schiegg in Salzburg, an den Herausgeber über seine Reise auf den Berg Großglockner: heil. Blut am 31. Jul. 1800, Jahrbücher der Berg- und Hüttenkunde, 5, 403–417.
Sedmak, D. (ur.) (2006), ftanal ob Soči. Nova Gorica, Goriški muzej; Kanal ob Soči, Občina.
Slomšek, A. M. (1846), Postave za ptičji lov, Drobtince, 1, 174–175.
Slomšek, A. M. (1848), Valentin Stanig, Drobtince, 3, 81–91.
[Stanig, V.] (1802), Aus dem Briefe eines Reisenden, Intelligenzblatt von Salzburg, 3, 629–631.
Stanig, V. (1844, 1845), Die Wallfahrt der Taubstummen auf den heil. Berg bei Görz am 24. Juni 1844, Illyrisches Blatt, 26/185–186, 190–191, 193–194, 197–198, 205–206, 209–211, 27/5–6.
Stanonik, T. et al. (ur.) (2008), Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Stavbar, V. (2017), Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906–1918). Maribor, Založba Pivec.
[Stöger, J. N.] (1855), Scriptores provinciae austriacae Societatis Jesu. Collectionis scriptorum ejusdem Societatis universae. Tomus primus. Viennae Typis Congregationis Mechitaristicae.
Štih, P. (1984), Morelli di Schönfeld Carlo. Primorski slovenski biografski leksikon, sn. 10. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 461–462.
Štih, P. (1998/1999), O goriških grofih v Bavčerjevi zgodovini Norika in Furlanije ter o konceptu in predlogah tega dela, Goriški letnik, XX– XXVI, 221–234.
Štih, P. (2002), Srednjeveške goriške študije. Prispevki za zgodovino Gorice, Go- riške in goriških grofov. Nova Gorica, Goriški muzej.
Šumrada, J. (1998/1999), Martin Bavčer in Acta sanctorum, Goriški letnik, XXV–XXVI, 277–282.
Tavano, L. (1998/1999), Martin Bavčer in Jezusova družba v Gorici, Goriški letnik, XXV–XXVI, 215–220.
Tavano, S. (1988), Gorizia: Friuli e non Friuli. Appunti di storia culturale. Cultura friulana nel Goriziano. Gorizia, Istituto di storia sociale e religiosa, 37–68.
Tavano, S. (2006), Gorizia, modello europeo. Cressati, C. (ur.), L‘identità plurale. Storia, cultura e società a Gorizia. Convegno Internaziona- le – Gorizia, 28 aprile 2003, Cassa di Risparmio di Gorizia, Gorizia, 31–47.
Tavano, S. (2009), La cultura a Gorizia nell‘età teresiana e giuseppi- na. Musnig, A., Settecento Goriziano. Vita quotidiana, paesaggio, salute, prev. De Vecchi, L.. Gorizia, Libreria Editrice Goriziana, 11–31.
Testen, P. (2009), Pavlina Pajk. Nova slovenska biografija, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 141–152.
Tramontana, S. (2005), Capire il Medioevo. Le fonti e i temi. Roma, Carocci editore.
Trampuš, J. (2014), Dr. Janez Stanovnik, Mladina, 1. 7. 2014, https:// www.mladina.si/158087/dr-janez-stanovnik/.
Trebbi, G. (2002), Alle origini dell‘Arcidiocesi di Gorizia. Il dibattito al tempo di Francesco Barbaro. Vetrih, J. (ed.), L‘arcidiocesi di Gorizia dall‘istituzione alla fine dell‘Impero asburgico (1751–1918)/Goriška nadškofija od nastanka do konca habsburške monarhije (1751–1918)/Die Erzdiözese von Görz von der Gründung bis zum Ende der Habsburger Monarchie (1751–1918). [Udine], Forum, 3–25.
Tuma, H. (1994), Izza velike vojne. Nova Gorica, Branko.
Tuma, H. (1997), Iz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi. Ljubljana, Tuma.
Uršič, B. (2009), Valentin Stanič, oče prve gluhonemnice na Sloven- skem. Valentinčič, M. (ur), Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. Ob dvestoletnici prihoda v Ročinj. Nova Gorica, Educa, 247–256.
Valentinčič, M. (2009), Staničeve ustanove in štipendije.
Valentinčič, M. (ur), Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. Ob dvestoletnici prihoda v Ročinj. Nova Gorica, Educa, 257–275.
Valentinčič, M. (ur.) (2009), Valentin Stanič. Cerovščkov gospod. Ob dvestoletnici prihoda v Ročinj. Nova Gorica, Educa.
Veit, H. (1962), P. Ulrich Schiegg von Ottobeuren (1752–1810) und die Bayerische Landesvermessung. Studien und Mitteilungen zur Geschichte des Benediktiner-Ordens und seiner Zweige, 73, 153–171.
Velikonja, N. (2014), ʼVesela, priletna, samoživeča gospa z gradu Ra- uhensteinʼ. Elementi romantičnega prijateljstva v delih Pavline Pajk. Časopis za kritiko znanosti, 42, št. 256, 218–231.
Velikonja, T. (1990), Pismo neznanemu prijatelju. Nova slovenska zave- za, 1. 12. 1990, 55.
Verč, A. (2006), Izvadek iz kronike ljudske šole v Kanalu. ftanal ob Soči. Nova Gorica, Goriški muzej; Kanal na Soči, Občina, 33–36.
Verginella, M. (2006), Pajk, Pavlina (born Doljak) (1854–1901). Haan, F. de, Daskalova, K., Loufti, A. (eds. and with introduction by), A bi- ographical dictionary of women‘s movements and feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe. Budapest-New York, Central European Uni- versity Press, 389–391.
Vetrih, J. (1982–1985), Mermolja Ivan. Jevnikar, M. (ur.), Primorski slovenski biografski leksikon. II. knjiga. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 410–411.
Videčnik, A. (2013), Primorski begunci v naših krajih, Savinjske novice, XLV/42, 13.
Vodopivec, P. (2004), O narodnem in političnem organiziranju (1848–1918). Brglez, A. in Vogrinec, B. (ur.), Društvena in klubska kultura v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo, 33–64.
Vodopivec, P. (2006), Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana, Modrijan.
Vodušek Starič, J. (2002), Slovenski špijoni in SOE 1938–1942. Ljubljana, samozaložba.
Vošnjak, B. (1911), Sociološki pomen nemško-slovanske jezikovne meje, Veda, 1, 393–397.
Vošnjak, B. (1916), Jugoslav nationalism. London, Polsue limited.
Vošnjak, B. (1918), A Dying Empire, Central Europe, pan-Germanism, and the downfall of Austria-Hungary. London, FB&c.
Vošnjak, B. (1928), U borbi za ujedinjenu narodnu državu. Utisci i opažanja iz doba svetskog rata i stvaranja naše države. Ljubljana, Tiskovne zadruge.
Vošnjak, B. (1937), Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, prvega slovenskega zadrugar- ja. 18. septembra 1837-18. septembra 1937. Beograd, Zadružna štamparija.
Vošnjak, B. (1940), Jugoslovanski odbor v Londonu. Ob 25 letnici nastanka. Ljubljana, Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije.
Vošnjak, B. (1959), Ustavni pogledi Krfske deklaracije. Marolt, M.(ur.), Zgodovinski zbornik. Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija.
Vošnjak, B. (1994), Dnevnik iz prve svetovne vojne. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije.
Vovko, A. (1979), Stare podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Goriškem v letih 1885–1918, Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 6, 67–83.
Vovko, A. (2004), Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Weiss, J. (2007), Japodi. Kratek pregled temeljnih atributov skupnosti in njenega odnosa z Rimom, Rast, XVIII, 5, 500–507.
Zach, F. X. v. (1798), Auszug aus einem Par Briefen des königl. pre- ussischen Ober-Bergraths Hrn. von Humboldt an den Herausgeber, Allgemeine geographische Ephemeriden, 1, 357–360.
Zadravec, F. (1981), Znameniti Slovenci, Alojz Gradnik. Ljubljana, Partizanska knjiga.
Zega, M. (2002), Spomini na ranjkega dr. K. Lavriča. Marušič, B. (ur.), Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830-1918. Gorica, Goriška Mohorjeva družba. Ljubljana, Zgodovinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 73–77.
Zlobec, C. (2006), Poezija kot posebna identiteta manjšine. Drugačni verzi ‒ Versi diversi. Koper/Capodistria, Italijanska unija/Unione italiana, 10.
Zupanič Slavec, Z. (2000), Goriški medicus Anton Muznik in medi- cina. Clima Goritiense. Goriško podnebje. Ljubljana, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 207–231.
Zupanič Slavec, Z. (2005), Tuberkuloza – kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Na primeru sanatorija Golnika 1921–1998. Ljubljana, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik, Bolnišnica.
Zwitter, F. (1962), Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana, Slovenska matica.
Žerjal Pavlin, V. (2012), Prvi pesemski cikli slovenskih pesnic, Jezik in slovstvo, 57, št. 3/4, 131–145.
Žerjal Pavlin, V. (2012), Prvi pesemski cikli slovenskih pesnic, Jezik in slovstvo, 57, št. 3/4, 131–145.
Žerjal Pavlin, V. (2014), Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, Slavistična revija, 62, št. 2 (apr.–jun.), 163–175.
Žižek, A. in Cvelfar, B. (2004), Znameniti Celjani. Celje, FIT media.
