V Kleinmayrovi tiskarni je delal tudi Fedor Bamberg (1817-1862), ki je l. 1846 oženil Kleinmayrjevo hčerko Teklo ter vstopil kot družabnik in postal soustanovitelj podjetja Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg; od 1852 do 1862 je bil vodja knjigarne in tiskarne. Bamberg je v izboljšal poslovanje tiskarne. Kupil je dva sodobna tiskarska stroja, namesto dotedanje razsvetljave z lojenkami pa je vpeljal plinsko razsvetljavo in zaposlil nove delavce. Med slovenskimi knjigami iz te tiskarne ima osrednje mesto zbornik Vodnikov spomenik : s spisi od 86 pisateljev in štirimi na kamen tiskanimi dokladami iz leta 1859. F. Bamberg je vstopil tudi v politiko. Po njegovi smrti je zaradi mladoletnosti sina Otomarja vodenje podjetja ponovno prevzel Ignacij Kleinmayr.
Otomar Bamberg (1848-1934) je odšel na izobraževanje v Nemčijo in se l. 1865 vrnil v Ljubljano ter začel delati v družinski tiskarni. Leta 1869 je prevzel vodenje tiskarne, založbe in knjigarne. Podaljšal in nadzidal je tedanje tiskarniško poslopje v Kolodvorski ulici, kupil nove stroje ter spremenil organizacijo dela. Za proizvodnjo električne energije je uporabljal dva parna stroja. Ustanovil je svojo knjigoveznico. Leta 1907 je naročil po načrtih arhitekta Maksa Fabianija na Miklošičevi ulici zgraditi palačo, ki je bila oblikovana kot hiša tiska. To je Bambergova hiša. Leta 1919 je Bamberg podjetje prodal delniški družbi Štampa, ta pa že naslednje leto Delniški tiskarni. Sprva je Bamberg tiskal in izdajal samo nemške knjige in časopise, od osemdesetih let 19. stoletja pa tudi slovenske učbenike in literarna dela: prvo izdajo Erotike Ivana Cankarja (1899) in dela drugih slovenskih književnikov. Imel je prijateljske odnose s predstavniki slovenske literarne moderne, zlasti s Cankarjem, in slovenskimi likovnimi umetniki, ki jih je pogosto podpiral kot kulturni mecen. Otomar Bamberg je s kakovostnimi izdelki vplival na razvoj slovenskega tiskarstva. Med tiskarji je užival velik ugled.