Vurnikov vpliv na razvoj Kranja

Vurnikovega načrta kot takega občina pred bližajočo vojno sicer ni realizirala, a so nekatere njegove odlične rešitve kasneje bile upoštevane: sanacija prometnega križišča nad Jelenovim klancem, kjer je predvidel mehko, podkvasto speljane poslovno-trgovske stavbe, ki bi se složno prilagajale funkcionalno speljanim cestam (stavbe, kot je nekdanji Merkur, so dejansko realizirane  tej maniri), most čez Kokro v starem delu mesta, prometne osi novega dela mesta (Bleiweisova in Koroška cesta). Na načrtu je križišče, kjer vpadnica, ki pripelje čez Savski most, oblikovano v obliki krožišča z zelenico na sredini. Najbolj vizionarska Vurnikova ideja pa je bila zagotovo zgraditev prvega slovenskega letališča na lokaciji, kjer je 30 let zatem, 24. decembra 1963, ob otvoritvi zares pristalo prvo letalo DC-6B slovenskega prevoznika Adria Aviopromet. Predlagal je lokacijo novega pokopališča in zanj leta 1939 pripravil načrt (ki pa ni bil izveden). Pripomogel je tudi k odločitvi za graditev prvega letnega kopališča v Straheči dolini, kjer je med in po vojni zrasel športni center s stadionom in igrišči za vrsto športnih dejavnosti (današnji Športni center Kranj s stadionom Stanka Mlakarja).