Sklepne misli

 

Dr. Alojzija Kuharja je nedvomno krasila prožna, razgibana in zelo elastična miselnost, ki je bila izrazito celostna, saj je vedno ob »glavnem toku… videl še stranska dogajanja.«³³⁵ Zato je lahko videl in vedel več kot drugi; zato je tudi lahko bil vizionarski in je v politiki marsikako gledanje opisal in obrazložil s svojega zornega kota. Znal je torej politično razmišljati in logično razčlenjevati in napovedovati dogodke. Svojemu svetovnemu nazoru se sicer ni nikoli izneveril, tudi takrat ne, kadar so mu tisti, ki so ga narobe razumeli, to očitali. Kot politik je bil realist, zato je dejansko stanje vedno ocenjeval in presojal takšno, kot je bilo in nikoli kot takšnega, kakršnega si bi bil želel. S tega stališča bi vsi morali razumeti in presojati tudi njegove govore domobrancem. Slovenske fante je opozarjal, naj opustijo svojo politično opredelitev, ker jih bo pokopala; to je zelo dobro vedel in spoznal v angleški diplomaciji. Slovenske fante je na to opozarjal zato, da bi rešil njihova življenja, saj je vedel, da jih po paktu z Nemci zmagovalci ne bi pustili živih. Tako se je, na žalost, tudi zgodilo, ker mu niso zaupali in ga niso ubogali. Vsa ta njegova dejanja pa sporočajo in nam dokazujejo, da ddr. Alojzij Kuhar ni bil diplomat. Diplomati morajo znati prikriti resnico. Tudi vsi njegovi bratje so bili taki. To je dobro vedel tudi dr. Anton Trstenjak, ko je zapisal: »Bili so trije bratje Kuharji – Voranc, Lojz in Gustl. Bili so zastopniki treh različnih strank, med seboj nasprotnih. A držali so skupaj kot bratje. Lojz je pošiljal Vorancu zdravila, cele nahrbtnike, vedno je skrbel za njegovo življenje. Bila je medsebojna ljubezen in sožitje. To je lep zgled, ki bi ga morali Slovenci v političnem življenju spoštovati in v interesu slovenstva vkup držati ter složno sodelovati. To naj bo slovensko politično narodno geslo za prihodnost!«³³⁶