»V prostorni in svetli učilnici ponosnega Gostilničarskega doma na Privozu se je danes zbrala k otvoritvi doma in njega blagoslovitvi najodličnejša družba v dokaz, kako velik ugled in kakšno splošno spoštovanje vživa v vseh krogih naš ambicijozni in za napredek vneti gostilničarski stan, ki na njegovih ramah sloni velik del odgovornosti za bodočnost naroda in njegovo blagostanje, saj je od njihovih rok in njihovih spretnosti odvisen naš tujski promet.«
(Slovenski narod, 6. 10. 1932, str. 1)
Gostilničarski dom na Prulah so slovesno odprli 6. oktobra 1932. Mnogo zaslug pri odprtju je imel tudi Fran Krapeš.
Ustanova je bila osnovana kot prva gostilničarska šola v Kraljevini Jugoslaviji. Gostilničarski dom naj postane, kakor so ob slovesnem odprtju zapisali v časnikih Slovenski narod in Jutro ter glasilu Trgovski list, središče gostilničarskega delovanja, posvečen napredku stroke in je z ozirom na turizem pomemben za vso javnost. V Trgovskem listu so tedaj zapisali naslednje vrstice:»Nič se ne varajmo. Naj bodo naše planine še tako lepe, vsa naša domovina pokrajinsko še tako zanimiva, če ne bo gostilničarska in hotelirska stroka na višku, se tudi tujci ne bodo ustavili v naši deželi.«
Zahteva po zgradbi lastnega gostilničarskega doma se je porodila med gostilničarji že leta 1909, ko je bila ustanovljena Zveza gostilničarskih zadrug. Člani te zveze so se zavedali, da je nujno potrebno ustanoviti moderno urejeno gostilničarsko šolo, ki bi ponudila vso potrebno strokovno izobrazbo podmladku slovenskega gostilničarstva. Že od leta 1909 dalje so se zbirala sredstva za zgradbo šole, in sicer iz vpisnin in oprostnin vajeništva. Zavedni gostilničarji in kavamarji so pri vsaki priložnosti darovali in zbirali za šolo potrebne prispevke, ki so se nalagali v posebnem skladu. Leta 1913 so oblastem že lahko predložili podrobno izdelan program za ustanovitev šole. Zaradi začetka prve svetovne vojne in njenega trajanja je prišlo do prekinitve in delo je počivalo vse do preobrata, ko so še bolj občutili potrebo po gostilničarski šoli.
S še večjo intenzivnostjo so začeli delati za zgraditev in odprtje šole. Velik napredek je bil dosežen, ko je ljubljanski občinski svet sklenil, da bodo pobirali posebno davščino na prenočišča in in temu sklepu na predlog predsednika Kavčiča dodal, da gre 10 % te davščine v fond za ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani. Ko se je leto pozneje ta davščina povišala, se je sklenilo, da se prispevek fondu zviša na 22 %. Fond je imel redne prilive in ideja se je bližala svojemu uresničenju. Da so zadevo še bolj pospešili, so vzpostavili poseben skrbniški svet (kuratorij), ki so ga tvorili predsednik Fran Kavčič in številni odborniki iz vrst gostilničarjev, kavarnarjev in sorodnih poklicev, tu izpostavimo le Frana Krapeša, nadalje pa še funkcionarji za turizem, obrt in trgovino in tako naprej.
Kuratorij je uspel zbrati potrebna sredstva in leta 1930 je arhitekt Vladimir Šubic dobil naročilo, da napravi potrebne načrte. Gradbena dela je vzorno opravilo podjetje Miroslava Zupana. Poleg moderno urejene šole so v »Gostilničarskem domu« uredili tudi internat.
Šola je bila v ponos slovenskemu gostilničarstvu, pa tudi vsej banovini in posebej Ljubljani. V govoru se je predsednik Zveze gostilničarskih zadrug zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničenju tega projekta, med drugim ministru, banski upravi, Zbornici za TOI, mestni občini ljubljanski in zlasti županu dr. Pucu, Mestni hranilnici ljubljanski, vsem članom zadružnega odbora in kuratorija, arhitektu Šubicu in stavbeniku Zupanu. Nato je župnik Barle izvršil blagoslovitev doma ter poudaril vzvišen pomen gostilničarskega stanu. Nato je sledila bogata zakuska, ki jo je nadvse okusno aranžiral gospod Krapeš.
