Nedvomno je bila celjska Svoboda tudi po drugi svetovni vojni eno najaktivnejših in najštevilnejših društev v Celju, ki je delovalo na področju množične kulture, zlasti med delavstvom. Sekcije so sodelovale pri vseh pomembnejših proslavah, istočasno pa so s samostojnimi nastopi doma in v tujini uspešno promovirale mesto Celje.
Izpostaviti velja obeleževanje obletnic Zleta Svobod; posebej svečano je bilo v Celju leta 1975, ko so s proslavo v mestnem parku zaznamovali 40-letnico Zleta.
Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; nemalokrat so bile v aktivnosti Svobode vpete cele družine – starši so delovali v sekcijah in odborih, otroci pa v podmladkih, ali pa so se oboji »le« družili v Domu Svobode. Ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv.
Toda na prelomu v zadnje stoletje se je začela društvena dejavnost zaradi sprememb v načinu življenja hitreje spreminjati, število članov v društvih se je manjšalo, društvo Svoboda je tako počasi začelo izgubljati svojo vlogo. Po ekološki, gospodarski in družbeni krizi pa s prestrukturiranjem celjske industrije postopoma izginja tudi tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Danes sta v okviru Svobode Celje aktivni le sekciji Celjski likovniki in Keramistika.
