Leta 1992 je podjetje postalo delniška družba ter se razdelilo na več posameznih družb, s katerimi je delno ohranjalo zaposlenost. Akt o preoblikovanju podjetja v družbeni lastnini TVT Boris Kidrič, Maribor, p. o. v delniško družbo Tovarna vozil in toplotne tehnike, Maribor, d. d. je bil sprejet marca 1992. Družba TVT Maribor d. d. je bila ob prehodu na Sklad Republike Slovenije za razvoj konec leta 1992 organizirana kot koncern s 7 hčerinskimi družbami, ki so bile v stoodstotni lasti koncerna:
1. TVT Lentherm d. o. o. (ust. 1992, stečaj 2016),
2. TVT družba za proizvodnjo toplovodnih kotlov, peči in klimatizacije d. o. o. – TVT TERMEX Bistrica/Dravi d. o. o. (ust. 1992, stečaj 1996, izbris iz registra 2000),
3. TVT družba za proizvodno tehnične storitve d. o. o. – TVT Fabrikacija d. o. o. (ust. 1992, stečaj, pripojena TVT Tirna vozila, izbris iz registra 1997),
4. TVT družba za storitve vzdrževanja in transporta d. o. o. (ust. 1992, pripojena TVT Tirna vozila, izbris iz registra 1997),
5. TVT družba za proizvodnjo plastičnih nadgradenj in sestavo delov cestnih vozil d. o. o. – TVT Cestna vozila d. o. o. (ust. 1992, stečaj 1994, izbris iz registra 2004),
6. TVT družba za proizvodnjo in remont tirnih vozil d. o. o., skrajšano: TVT Tirna vozila d. o. o. (ust. 1992 – pripojitev k TVT d.d., izbris iz registra 2000),
7. TVT družba za storitve in prehrano d. o. o., skrajšano: TVT Storitve in prehrana d. o. o. (ust. 1992, stečaj 1998, izbris iz registra 2002).
Dve hčerinski družbi (TVT Lentherm d. o. o. in Termex d. o. o.) sta bili prodani že v začetku leta 1994, v treh pa je bil sprožen stečajni postopek (Fabrikacija d. o. o., Družba za vzdrževanje in transport d. o. o. in Cestna vozila d. o. o.). Od konca leta 1994 naprej je tako deloval samo še koncern z družbama TVT Tirna vozila d. o. o. in TVT Storitve d. o. o.
V TVT Maribor d. d. je bilo leta 1997 izvedeno lastninjenje. Lastniki družbe so bili: Slovenska razvojna družba (SRD) d. d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d. ter delavci družbe. V letu 1998 je bil uveden stečajni postopek nad družbo TVT Storitve d. o. o. Leta 1998 je TVT Maribor d. d. ustanovila družbo TVT Nova d. o. o. Podjetje je prevzelo celoten program proizvodnje in remonta tirnih vozil, vse posle in okoli 320 delavcev. Z ustanovitvijo tega podjetja je bilo leta 1999 sklenjeno partnerstvo z avstrijskim podjetjem Corporate Development International Gmbh Dunaj (CDI). Ta investicijska družba je od 1. 1. 1999 skupaj s Slovensko razvojno družbo in podjetjem TVT Maribor d. d. upravljala TVT Nova d. o. o. Podjetje CDI je najprej od družbe TVT Maribor d. d. odkupilo 33-odstotni delež, nato pa leta 2001 še preostali 67-odstotni delež in tako postalo stoodstotni lastnik družbe TVT Nova d. o. o.
Glavni usmeritvi podjetja – popravilo in vzdrževalna dela za Slovenske železnice – sta se s podjetjem TVT Nova d. o. o. preusmerili na področje novogradenj. Podjetje je bilo specializirano za proizvodnjo novih vagonov in za obnovo celotnih tirnih vozil iz jekla. Leta 2002 je bila obnovljena proizvodna hala, v kateri je bilo mogoče izvajati montažna dela na desetih vagonih hkrati. Z novim partnerjem se je utrdilo tudi sodelovanje z raznimi podjetji preko Siemensa Österreich AG., kar je s prenosom dela programa v TVT Nova d. o. o., skladno z zahtevo TVT Maribor d. d. in SRD d. d., zagotovilo dovolj dela za dogovorjeno število 300 delavcev.
TVT Nova d. o. o. je leta 2006 prevzelo podjetje Siemens. TVT Nova d. o. o. se je leta 2007 preimenovalo v Siemens Transportation Systems d. o. o. Podjetje je še naprej izvajalo naročila tudi za Slovenske železnice ter podjetja iz Avstrije, Češke, Izraela … Ne glede na to pa je leta 2007 podjetje napovedalo spremembo proizvodnega programa, in sicer ukinitev proizvodnje, montaže in remonta tirnih vozil ter specializacijo za proizvodnjo kompleksnih, varnostno zahtevnih varjenih konstrukcij in komponent iz črnega jekla.
Že 2008 je podjetje Siemens napovedalo, da bo družbo v celoti prodalo. Za nakup so bile resno zainteresirane Slovenske železnice, ki so ob napovedi prodaje skrbno pregledale delovanje družbe, drugi zainteresirani kupec je bilo podjetje Heung II Industrial iz Južne Koreje. Delavci so aktivno pritiskali na vlado Republike Slovenije, da družbo odkupijo Slovenske železnice, saj je obstajala velika nevarnost, da Siemens podjetje enostavno likvidira in se ne ukvarja z iskanjem kupca. Prav s tem scenarijem pa so 322 zaposlenih v podjetju 20. januarja 2009 seznanili predstavniki Siemensa. Razlogov za neuspešna pogajanja s Slovenskimi železnicami niso podali.
Delavci STS so konec januarja organizirali protestni shod v Ljubljani, zbralo se jih je 240. Sprejel jih je premier Borut Pahor, ki jim je zagotovil, da bo na pogovore s Siemensom napotil gospodarskega in prometnega ministra. Poleg tega so delavci napovedali tudi stavko, v kateri so zahtevali, da lastnik podjetja ne krči oz. nobenega dela proizvodnje ne seli drugam. Zahtevali so tudi pogovore o morebitnih odpravninah, ki bi bile ob izpeljani likvidaciji ugodnejše od zakonsko določenih (v višini dvakratnika zakonsko določenih in še treh minimalnih plač) ter o posebni skrbi za delavce, ki so v tej tovarni postali invalidi. Hkrati so zahtevali zamenjavo poslovodstva za kompetentnejše vodstvo z vrha Siemensa. Delavski predstavniki so s Siemensom dosegli dogovor o odpravnini v višini 1,6-kratnika zakonsko določenega zneska za vsakega delavca, ki naj bi ob tem prejel še po 1180 evrov bruto dodatnega plačila. V pogajanjih so privolili tudi v zahteve Siemensa, da lahko ta kadar koli proda ali premesti stroje in drugo opremo iz tovarne ter da lahko transporti iz podjetja in vanj ves čas nemoteno potekajo; temu so dotlej ostro nasprotovali zaradi strahu pred predčasnim končanjem proizvodnje. Zavezali so se tudi, da bodo končali projekt Railjet – 161 vlakovnih garnitur. Sporazum je vključeval tudi klavzulo, da bodo poskušali delavci čimprej izkoristiti preostale dopuste ter da jih lahko delodajalec v primeru pomanjkanja dela kadarkoli napoti domov. Dodatno je moral sindikat še zagotoviti, da do konca likvidacije ne bo nobenih stavk v podjetju. Predstavniki Siemensa so izrazili obžalovanje, da kljub trudu vseh vpletenih ni bilo mogoče najti rešitve, ki bi omogočila, da bi se proizvodnja tirnih vozil ohranila v Sloveniji. Predsednik sindikata pa je izrazil nezadovoljstvo z odnosom vlade do tega problema, saj od obiska pri premierju predstavniki delavcev niso od vlade dobili nobene konkretne informacije o delu v smeri rešitve podjetja pred likvidacijo, ki je bila v tem trenutku že trdno dejstvo. V protestnem telegramu premierju so izrazili upanje, da se vlada še zavzame za rešitev podjetja in zaposlenih.
Postopek likvidacije podjetja se je uradno začel 25. februarja 2009. Prvi delavci so obvestila o odpovedi delavskega razmerja prejeli 12. marca 2009, vlada Republike Slovenije pa je predstavniku sindikata obljubila, da bo preučila predlog sindikata o možnosti oprostitve davka. Hkrati se je začela selitev strojev iz podjetja v tovarno v avstrijski Gradec, nedokončano proizvodnjo vagonov Railjet za Avstrijske železnice pa je Siemens preselil v madžarski Sombotel, v okolico Salzburga in v več podjetij na lokaciji med Dunajem in Gradcem. 21. decembra 2009 je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra.
