Večina zanimivosti iz njegovega življenja je seveda povezanih s slaščičarstvom.
Ištvanova knjiga receptov
Imel je knjigo receptov v madžarščini, ki jih nihče od sodelavcev ni razumel. Le kdor je imel dober spomin, si je ob natančnem opazovanju pri tehtanju sestavin zapomnil njihovo količino.
Ravnikova knjiga receptov
Pek Ravnik je svojega sina Janka na začetku dvajsetega stoletja poslal na vajeniško popotovanje po pekarnah in slaščičarnah Avstrije in Nemčije. Najrazličnejše recepte si je zapisoval v zvezek in med njimi najdemo tudi recept za vanilijino kremo. Prav možno je, da je Ištvan prav tu videl star recept za to bistveno sestavino blejske kremšnite.
Moka za maršala
Ištvan je najbolj cenil moko iz svoje rodne Vojvodine. Propagiral jo je tudi, ko je delal pri Ravniku. Tako se je okoli leta 1950 tja odpravil s še tremi domačini. Voznik je bil Jakopič, spremljala sta ga še direktor pekarne Rudolf Kunej in blejski šaljivec Franc Ravnik, znan pod vzdevkom Dohtar. Polno natovorjene jih je na poti domov kmalu ustavila milica. Takrat prost pretok blaga med republikami še ni bil dovoljen in pretila jim je visoka kazen. Vendar je vedno iznajdljivi Dohtar v rokavu imel skrito odlično idejo. Miličnikom je dejal, naj jih nemudoma spustijo naprej, saj peljejo moko na Bled za maršala Tita. Vzrok za zamudo pa miličnikom ne bo šel v prid. Ti so jih nemudoma izpustili in še celo več, saj so do slovenske meje dobili njihovo spremstvo. Tako so bili rešeni vseh nadaljnjih kontrol in vso moko so srečno pripeljali na Bled.
