akademik, arhitekt, konservator, profesor, likovni ustvarjalec, pisec
16. 11. 1904 Novo mesto – 6. 1. 1984 Portorož
»Niso narodi veliki po svoji številčnosti, veliki so po umskih odlikah in srčni žlahtnosti posameznikov.«
France Kralj, Spomini slovenskega umetnika, Ljubljana, 1996, str. 63.
Marjan Mušič je leta 1920 razstavljal 24 del. Motivno so prevladovali prizori iz narave v pastelni tehniki. Prav Marjan Mušič je leta 1974 poimenoval dogodek novomeška pomlad in ga opisal v istoimenski knjigi ter s tem iztrgal pozabi marsikateri podatek in tudi vzdramil novomeško in slovensko javnost k ponovnemu zanimanju in vrednotenju omenjenega dogodka.
Odraščal je v družini, kjer je bilo znanje vrednota. Odločil se je za študij arhitekture v Ljubljani, ki ga je končal leta 1929. Pri svojem delu je združil veliko ljubezen in nadarjenost do likovnega ustvarjanja, kulturne dediščine, arhitekture in umetnosti. Deloval je kot arhitekt, konservator, profesor in pisec številnih strokovnih del.
V rodnem mestu je pustil neizbrisen pečat. V času študija se je ukvarjal z idejnim načrtom za regulacijo Novega mesta, postavitev nove mestne hiše in Kandijskega mostu. Povojna obnova mesta je potekala po njegovih načrtih. Urejen je bil prostor ob Gorenjih ali Ljubljanskih vratih in celostna prenova Glavnega trga. Sodeloval je tudi pri obnovi več pomembnih stavb.