2. marec ob 18.30 Slovanska knjižnica, spletni dogodek
Leta 2021 je minilo 170 let od kar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane (1911 – 1921) Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu smo spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom iz Oddelka za slovenistiko FF UL in kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas je zanimala podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter tudi zgodovinski roman Izza kongresa.
ODLOMKA:
Ta čas so ljubljanski meščani v miru pili svoje pivo, pušili svoj tobak, in da niso včasi med sabo malo poprešestvovali, bi lojalnega mesta ne bila razburjala prav nobena reč. V drugem pa so bili ti meščanje zvesto vdani svojemu vladarju, svojemu škofu in svojemu guvernerju! Samo ob sebi se ume, da se jim niti sanjalo ni, da bode trobojnica, katero so burbonski kavaleristi v Noli nad sabo vihteli, metala tako dolgo senco, da bode le-ta segala tudi do neznatne tedanje bele Ljubljane! Kvečjemu so zvečer, sedeč pri okroglih mizah bodisi pri „Divjem možu“ na Mestnem trgu ali pri „Belem konjiču“ v Glediških ulicah, z nekakim svetim trepetom poslušali upokojenega uradnika, ko jim je iz uradne „Ljubljančanke“ (ki se je že tedaj imenovala „Laibacher Zeitung“ ter jo je v potu svojega obraza izdajal in urejal gospod Ignacij Alojzij pl. Kleinmayr) tolmačil, kako ostudno in nehvaležno so se vedli Neapolitanci nasproti svojemu kralju, ki jih je vendar tako očetovsko ljubil in v svoje kraljevsko srce zaklepal. Da so bili vsi meščanje, kakor pri „Divjem možu“ tako pri „Belem konjiču“, soglasnega mnenja, da bi bilo najpravičnejše, če bi generala Pepeta in druge neapolitanske despote za pete na drevesa obesili, tega pač ni treba posebej naglašati.
Odlomek iz romana Izza kongresa, Ivan Tavčar, 1924
Kongres v Ljubljani! Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821. v naše glavno mesto, a dandanes pri nas ljudstvo skoraj ne ve, da se je takrat v Ljubljani odločevala usoda Evrope. Ali če danes vprašaš meščana, ti o kongresu ničesar povedati ne ve, niti toliko ne, kolikor o turških vojskah! Da ni Kongresnega trga in male kongresne ute v Mestnem logu, bi dandanes v Ljubljani nič ne pričevalo o tem, kar se je leta 1821. pri nas godilo! In kako se je lice mesta od tedaj izpremenilo! Izginile so pred vsem slamnate strehe, katerih je bilo še obilo ob času kongresa; izginile so tudi bogate rodbine, in le pičlo število jih je, ki so sedaj še lastniki hiš, katerih gospodarji so bili predniki enakega imena leta 1821. Izginili so tedanji veljaki in imena, katera so bila takrat merodajna v belem našem mestu, so nepoznana: odnesel jih je piš časa in največkrat se niti ne ve ne, kje da so pokopani ti ljubljanski patriciji. Vse je izginilo iz spomina ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila rdečica, da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi skušalo popisati sijajne tiste dni, ko je bila Ljubljana taborišče vladarjev sveta ter deležna bleska, ki so ga s sabo nosili absolutni in vsemogočni potentatje tistih časov!
Odlomek iz romana Izza kongresa, Ivan Tavčar, 1924
PREDSTAVITEV SOGOVORNIKOV
Zgodovinar dr. Blaž Vurnik je zaposlen v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) kot vodja kustodiatov in kustos za novejšo zgodovino. Med večjimi razstavami, ki jih je avtorsko zasnoval v zadnjih letih, so: Nova doba prihaja! Industrija-delo-kapital (MML, 2016) in Ivan Cankar (MML, 2018), kot soavtor pa je sodeloval pri razstavi Ikone, zakladi ruskih muzejev (2019) ter pri stalni razstavi Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu (2010). Je avtor scenarijev za grafična romana Spomini in sanje Kristine B. (2015, risba Zoran Smiljanić), Ivan Cankar: Podobe iz življenja (2018, risba Zoran Smiljanić) in Plečnik in . (2020, risba Zoran Smiljanić).
Literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik je redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je avtor številnih knjig, med drugim: Trivialna literatura (1983), Slovenska kmečka povest (1990), Povest (1991), Praktični spisovnik (1990, 2002), Slovenski zgodovinski roman (2009). Bil je predstojnik oddelka za Slovanske jezike in književnosti (1996–1998), predsednik Slavističnega društva Slovenije (2004–2006) in nacionalni koordinator za literaturo v svetu za humanistiko pri Ministrstvu za znanost (1997–1999). Več let je sodeloval pri žiriji za nagrado kresnik in jo tudi vodil. Leta 2017 je prejel Trubarjevo priznanje, ki ga NUK podeljuje za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
