Trška gora ima bogato vinogradniško tradicijo. Začetki vinogradništva na Trški gori segajo še v srednji vek, ko so stiški cistercijani imeli tu svoje vinograde, pristave ter vinski dvor Bajnof, leta 1620 pa so postavili cerkev Marijinega rojstva.
Od drugih dolenjskih vinogradniških goric se Trška gora razlikuje predvsem po velikih zidanicah, ki jih domačini imenujejo meščanske zidanice, hiše ali vile« in ki dajejo Trški gori še danes poseben značaj. Njihovi lastniki so bili do začetka druge svetovne vojne meščani iz Novega mesta, plemstvo iz okoliških gradov in Cerkev. Poleg večjih meščanskih zidanic se je do danes, kljub pretiranemu podiranju in prezidavanju za potrebe oddiha in turizma po drugi svetovni vojni, ohranilo tudi nekaj hramov in manjših kmečkih zidanic.
Trška gora je, s svojim značilnim razvojem t. i. meščanskih zidanic, pravzaprav dežela prvih vikendov na Dolenjskem in v Sloveniji.
VIRI IN LITERATURA:
Štepec Dobernik, Dušan, Simič, Mitja. Razvrednotena Trška gora: nekoč v ponos, danes razvrednotena vinogradniška krajina. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, Let.15, št.1(91), februar 2004, str. 47-52.