Po obsežni zbiralni akciji sredstev za nakup zvonov leta 1925 je župnik naročil tri bronaste zvonove pri podjetju Zvonoglas v Mariboru. Največji je imel 1.045 kg in podobi sv. Martina in srca Jezusovega. Srednji je tehtal 550 kg in je imel na eni strani podobo Petra in Pavla in na drugi strani srce Marijino. Mali zvon je bil težak 390 kg in imel podobo sv. Frančiška Asiškega. Kot je zapisano v župnijski kroniki, takega dogodka Šmartin, kot se je takrat imenovalo Šmartno v Rožni dolini, še ni videl. Fantje so pripravili 50 velikanskih mlajev, visokih 30 do 36 m, in 100 malih smrek za špalir od Pohorčeve kapele do cerkve. Pred cerkvijo so postavili velik slavolok, ki je nosil napis »Vse žrtve, vse trpljenje, Bogu v čast, župljanom v zasluženje«. Šmartin je izgledal kakor raj. Zvonove je blagoslovil prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič, kasnejši mariborski škof.
Na fotografiji prepoznani: Frančiška Podrgajs, z leve prva v drugi vrsti, in Helena Dimec je v prvi vrsti četrta z desne. Njen mož Jurij Dimec, krstni boter lastnika pričujoče fotografije, je med fanti v zadnji vrsti.
Uporabljena vira:
Trobec, M., Naše korenine : ne smemo jih pozabiti : Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, 2011.
Slovenski gospodar, 5. 8. 1926, str.4
Besedilo pripravil: Srečko Maček
Fotografijo prispeval: Julijo Kovač
