V začetku 70-ih let 19. stoletja je nastala v habsburški monarhiji doba živahnega ustanavljanja novih podjetij. Središče tega prizadevanja je bil Dunaj. Z rastjo industrije in premogovnikov so nastajala na naših tleh prva industrijska središča z vedno večjim številom delavcev. V rudarstvu je bilo premogovništvo na prvem mestu in je nadomestilo povsem propadlo pridobivanje železove rude. Nadvladala je 1872 ustanovljena Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je z delom pričela 1873. Hrastniški rudnik je prišel pod njeno last 1880 (Ivančič Lebar I., 2004, str. 86).
Naselje Hrastnik je nastalo leta 1822, ko so v Žuganju začeli z odkopavanjem premoga, leta 1857 pa so premog začeli odkopavati tudi v Ojstrem. Razvoj Hrastnika je pospešila leta 1848 zgrajena južna železnica – iz Dunaja do Ljubljane 1849 in 1857 do Trsta. Leta 1860 se prične industrializacija hrastniške doline. Takrat je namreč Edvard Heider iz Jurkloštra v Hrastnik preselil steklarniške naprave in pričel z delom steklarne, Franc Gossleth pa je uredil tovarno in stanovanja za delavce in uradnike in začela je obratovati kemična tovarna (Planinc, M. 1999, str. 40).
Število ljudi se je do začetka 19. stoletja le počasi večalo, po odkritju premoga in z razvojem industrije pa je skokovito naraščalo. Leta 1869 so ob prvem uradnem ljudskem štetju prešteli 3.847 prebivalcev, leta 1900 že 8.952 (Planinc, M., Ivančič Lebar, I., 2010, str. 65).
Dol je nastal na mestu, kjer Bela ali Dolski potok zapušča dolinski kot. Urbar v 13. stoletju imenuje naselje Tal in navaja 4 kmetije in župana. Ko so v 18. stoletju združevali manjša naselja v večje krajevne enote in popisne občine, je nastala popisna občina Dol, katere ljudsko ime je zmagalo nad cerkvenim (sv. Jakob). Hiše so bile strnjene okrog cerkve in šele drobitev kmetij je vas širila. Konec fevdalne dobe je štel Dol devet kmetij in tri kmetijice, od teh je bilo devet kmetij v strnjenem naselju. Ugodna lega in bližina Hrastnika sta povzročili, da se je pričel kraj širiti že pred prvo svetovno vojno (Ivančič Lebar, I., 2000, str. 148).
Hrastniška občina je v današnjem obsegu in z današnjim imenom mlada. Do leta 1934 je njeno območje spadalo pod občine Trbovlje, Dol, Loka pri Zidanem mostu, Sv. Krištof in Radeče. Dol je z nastankom modernih občin leta 1849 zahteval samostojno občino in tako je ostalo vse do leta 1934, ko je nastala nova občina Hrastnik – Dol (Planinc, M., Ivančič Lebar, I., 2010, str. 65).
