Na idilični terasasti ravnici nad mestom je nekje v sredini 16. stoletja bil sezidan dvorec Ravne, oz. Grad Ravne, kot je v splošni rabi.
Arhitekturno podobo so mu verjetno dali Hebenstreiti, ki so bili takrat njegovi lastniki, časovno ustrezen pa je tudi slog gradnje. Glede na listine pa je verjeti, da so ga v začetku 17. stoletja obnovili. Že arheološka izkopavanja ob gradu za potrebe prenove Koroške osrednje knjižnice so pokazala, da je na mestu, kjer so v 16. stoletju pozidali dvorec, že prej stalo neko poslopje.
Najnovejša dognanja je prispeval zgodovinar dr. Vinko Skitek, ki je naletel na zanimive arhivske listine, ki nastanke prvotnih poslopij postavijo v čas skoraj dvesto let prej. Kot prvo omembo dvora na tem prostoru navaja letnico 1383, v listini v zvezi z Nikolajem Pauerjem, ki si je pogosto sposojal denar. Jud Nachim je v listini po Nikolajevi smrti posest zaplenil in prodal, med drugim tudi dvor pri Guštanju; od rodbine Goder je potem prišel v last Rudolfa in Kunigunde Hodiške, ki ga je po moževi smrti prodala Juriju Guštanjskemu. Avtorju se zdi zanimivo, da se v listini dvor imenuje ‘Gut’, iz tega Skitek sklepa, da je poslopje dvorca imelo obliko malo večje zidane kmečke stavbe, ki je bila bivališče svobodnih kmetov in ne podložnikov. V tistem času so za posesti v lasti plemičev uporabljali oznako ‘Hof’.
Kdaj in na kak način so Hebenstreiti kupili posest ne vemo. V Guštanju jih zasledimo v 1. polovici 16. stol, prva ohranjena listina je iz 1571 in kot lastnika omenja Davida Hebenstreita. Iz 1606 je ohranjen zapis, da je Krištof Hebenstreit zaprosil za posojilo za obnovo dvora, ki ga je dobil v last od svojega očeta (Skitek, 2019).
Za Hebenstreiti so na gradu kot lastniki izpričani Sichtni, nato Schlangenburgi (prej imenovani Gačnik), od 1807 pa grof Jurij Thurn Valsassina.
