Na prepadnem pomolu na desnem bregu reke Drave je v 1. polovici 13. stoletja bil pozidan grad, utrda, ki je obvladovala prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino ter naprej proti Labotu. Prvotni romanski grad približno pravokotnega tlorisa je obsegal palas z obzidjem in notranjim dvoriščem. V zgodnjem 15. stoletju so prizidali stanovanjski stolp, nekaj kasneje pa še preuredili dostop v grajsko stavbo ter dodali stražarsko hišo in cvinger.
Drzno postavljena utrda je ob svojem nastanku spadala v območje gospoščine Andechs Meranskih. Kot je za grajske stavbe običajno je imel grad pestro zgodovino menjav lastništva, vmes zaradi lastniškega spora tudi pogorel, nazadnje pa so ga posedovali Khösslerji.
V začetku 18. stoletja je grad po nesrečnem naključju vnovič pogorel, njegovo mesto pa je prevzela nova graščina istega imena ob njegovem vznožju v ravnini.
