Skrb za ohranitev ormoškega grajskega parka je čutiti tudi iz vsebine pisma grofice Irme Wurmbrand-Georgievits, naslovljenega na Odsek za gozdarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Ptuj, v katerem je protestirala proti nenadzorovani sečnji v parku:
» … se nasadi v parku graščine, predvsem konifere, ki so bile 40 let strokovnjaško gojene in katere konifere so dragocene in redke, prav na barbaričen način opustošijo in uničujejo /…/ če se to brezmiselno opustošenje še nadaljuje, bo grajski vrt kmalu popolnoma uničen in vsi ti krasni nasadi konifer – ki so menda edini v celi Sloveniji in bili nekaka posebnost v naši vrtni kulturi – bodo zginili.« O pušpanu piše: »Drevje »buxus sempervirens« se je skoro popolnoma izkrcalo in vendar je graščina imela skozi dolga desetletja veliki donos o tega, ko je razpečevala vejice te rastline za vence, šopke in različna slavnostna okrašenja.« (Butolin Vaupotič, 2006:99).
Ena od Irminih ljubezni je bilo gojenje rož, predvsem vrtnic, narcis in tulipanov. Bila je tudi ljubiteljica psov, ljudem pa se je še posebej vtisnila v spomin po svoji ljubezni do kač, ki jih je razvajala s skodelicami mleka po grajskih sobanah.
