Koršič se delovanja Radia Brežice med vojno za Slovenijo leta 1991 spominja predvsem po pogostejšem terenskem delu, saj so morali na teren tudi nekateri, ki niso bili v prvi vrsti novinarji. »Takoj ko smo dobili v hiši informacijo, takoj smo jo dali v eter, tako da so bili ljudje sproti in zelo hitro informirani o dogajanju v naših koncih,« je poudarila, da so vsi na radiu usmerili vse napore v to, da so bili pri poročanju predvsem ažurni in so intenzivno spremljali, kaj se je dogajalo. Jelica Koršič in Natja Jenko Sunčič sta bili v pisarni in sta sprejemali vse pomembne informacije, ostali, kot npr. Franci Babič, Franci Hedl in Edvard Štraus, pa na terenu, kamor je moral iti tudi Volčanšek, ki je dodal, da so imeli med vojno določeno tudi zasilno lokacijo oddajanja v primeru, da bi zasedli radijske prostore ali uničili oddajnik.
