“Ni prvoaprilska šala če povem, da sem z delom v Kosovelovi knjižnici začel ravno na prvi april leta 1993. V februarju istega leta sem zaključil študij na Filozofski fakulteti na Oddelku za bibliotekarstvo. Bil sem v prvi generaciji, ki je ta študij opravljala na visoko šolskem nivoju, torej štiri leta. Služba me je tako rekoč čakala. Verjetno ni knjižničarja, ki ne bi dela v knjižnici pričel s pospravljanjem in urejanjem gradiva na policah in to je v prvih dneh in tednih čakalo tudi mene. Vzporedno s tem sem opravljal tudi delo v izposoji. Izposoja je takrat potekala še ročno, za iskanje gradiva smo uporabljali listkovne kataloge, tudi inventarne knjige in ostale dokumente smo vodili ročno.
Toda razvoj je šel naprej. Vse knjižnice v Sloveniji so bile postavljene pred zahtevno nalogo. Potrebno je bilo začeti z vnosom knjižničnega gradiva v računalniške programe. Takrat je bil za splošne knjižnice na voljo program Šolska knjižnica, leta 1995 pa smo se vključili v program vzajemne katalogizacije COBISS. Računalniška obdelava gradiva nam je omogočila, da smo lahko pričeli z avtomatizirano izposojo. Kmalu sem prevzel tudi večino dela v nabavni službi. Moje delo je tako dobilo nove dimenzije. Tedensko srečevanje s predstavniki založb in knjigarnarji, ogledi knjižnih novosti ter tehtanje med željami in razpoložljivimi denarnimi sredstvi je postalo moje vsakodnevno opravilo. Denarja za knjige je bilo enkrat več drugič manj.
Tako je konec koncev tudi še danes. Kljub standardom in normativom se vse konča pri finančnih sredstvih. Trudimo se, da knjižnico vsako leto obogatimo vsaj z enim izvodom knjižne novitete izdane v tekočem letu. Kljub novim medijem ostaja klasična knjiga še vedno v vrhu zanimanja med našimi uporabniki. Knjižnična zbirka je ob koncu leta 2023 znašla preko 192.000 enot gradiva.
Po več kot tridesetih letih službovanja me vonj po sveži jutranji kavi pomešan z vonjem po tiskarski barvi novo prispelih knjig še vedno nekako umiri in popelje v nove, nepoznane svetove.” (Primož Škabar, 6. dec. 2024)
