Namesto štirirazredne šole so se odločili zgraditi novo šolo s 16. razredi in telovadnico. Dodatna finančna sredstva naj bi se pridobila s krediti. Po takratnih ocenah naj bi investicija znašala 13 milijonov dinarjev. Stroški gradnje so na koncu del znašali 23 milijonov dinarjev.
Osnovna šola v Litiji je okoli leta 1965 postala pretesna za naraščajoče število otrok. Leta 1952 je osnovno šolo in nižjo gimnazijo (višje razrede osnovne šole) obiskovalo 529 otrok. V šolskem letu 1963/1964 pa je enotna osemletna osnovna šola štela že 833 učencev.
Za gradnjo nove šole je bilo najprej potrebno poiskati primeren prostor. Odločili so se za levi breg Save, za Graško Dobravo, ki je spadala v nekdanje samostojno naselje Gradec.
Lastnika sadovnjaka, kjer danes stoji stavba šole, v izmeri 5609 m2, sta bila Franc Vrhovec in Marija Vrhovec, roj. Predovič, iz Gradca št. 23. Sprememba lastništva je bila v zemljiški knjigi zabeležena 23. januarja 1974. Zemljišče za telovadnico pa je bilo odkupljeno 19. novembra 1976, in sicer od Jožeta Grošlja iz Gradca št. 5.
Skupščina občine Litija je že junija 1973 prejela poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o preiskavi tal za osnovno šolo na Graški Dobravi. Ugotovitve so bile sledeče: »Kompleks osnovne šole je lociran na ravnici, katere manjši del je močviren, ker je v območju treh potokov, večji del pa je od 0,50 do 1,00 m višji od nivoja vode. Šolski objekt je lociran na suhem predelu, sedaj močvirni del parcele pa je predviden kot sestavni del parka.« Na osnovi rezultatov preiskave, ki je pokazala nehomogenost tal, so bila pripravljena navodila za temeljenje zgradbe na armiranobetonskih pasovnih temeljih.
Idejni projekt za novo osnovno šolo je bil izdelan marca leta 1973 v AB arhitekturnem biroju v Ljubljani. Direktor biroja je bil Janez Lajovic, priznani arhitekt, dobitnik več nagrad, med njimi leta 1963 tudi nagrade Prešernovega sklada. Rod Janeza Lajovca je izviral z Vač (bil je nečak skladatelja Antona Lajovca). Avtor idejnega načrta za šolo na Graški Dobravi pa ni bil on, ampak njegov sodelavec arhitekt Stane Dolenc.
Predvidena je bila izgradnja šole s kapaciteto 16 višjih oddelkov v eni izmeni, s 16 učilnicami različnih velikosti, skupinsko predavalnico in knjižnico, večnamenskim prostorom s kuhinjo, upravo ter telovadnico. Arhitekt Stane Dolenc si je zamislil objekt kot sestavljivo, »rastočo« šolo »iz nekaj osnovnih elementov, ki se lahko poljubno sestavljajo v različne končne kombinacije, omogočajo etapno gradnjo in poljubno prilagajanje programskim in prostorskim potrebam«.
Od avgusta do novembra 1973 so bili izdelani še načrti za vodovodne in električne inštalacije, centralno kurjavo, prezračevanje ter armaturo. Skupna vrednost izgradnje objekta, brez stroškov za opremo in ureditev okolice, je znašala po predračunu 5.464.391 dinarjev.
Pripravljeni sta bili tudi mapi za hortikulturno ureditev okolice šole in izgradnjo igrišč. Pri zasaditvi zelenih površin naj bi se trudili za »pester izbor rastlinskega materiala, ki bi lahko služil tudi v učne namene«. Pred stavbo ob vhodu so načrtovali zasaditev dekorativnih rastlin: nižjih cvetočih grmovnic, listavcev in iglavcev, ki niso zahtevni za negovanje. Želeli pa so ohraniti že rastoča drevesa: oreh, hruško, hrast in večje jelše.
Vse potrebno za gradnjo je bilo pripravljeno do julija 1974, ko so se pričela na Graški Dobravi prva zemeljska dela. Za občino Litija je bila to pomembna naložba v šolstvo, največja v preteklih sto letih, zato so gradnjo objekta, ki je sledil sodobnim arhitekturnim smernicam, budno spremljali tudi časopisi, predvsem glasilo litijskih predilcev. Ker je šola rasla v bližini predilnice, so bili delavci še dodatno zainteresirani, da se sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabijo v prid njihovih šolajočih otrok.
Dela je izvajalo Gradbeno obrtno podjetje »Komunala« Litija. Pred gradbiščem je stala velika tabla, na kateri so bili podatki o vrsti objekta, o naročniku in plačniku del, o izvajalcu in projektantu. V takratnih zapisih v zvezi z gradnjo nove šole je bilo ves čas čutiti skrb za transparentno porabo sredstev, zbranih s prispevki občanov.
Šola je rasla po načrtu in je sprejela prve učence 15. novembra 1976. Na novo šolo so se selili vsi litijski šolarji 6., 7. in 8. razreda. Na stari šoli so ostali le vsi petošolci, tudi oddelki ostalih razredov so se namreč razporedili med obe šoli. Ob vselitvi še nista bili dograjeni telovadnica in kuhinja, ki je začela z delom 15. decembra.
V tem času pa so tekle tudi priprave na otvoritev šole, ki je bila združena s praznovanjem 100-letnice šolstva v Litiji. Leta 1876 je bilo namreč na pobudo litijskega notarja Luke Svetca dograjeno prvo šolsko poslopje v Litiji.
Slavnostna otvoritev se je odvila na božični dan, 25. decembra 1976. Ob tej priložnosti sta bili pripravljeni tudi razstava in publikacija v počastitev 100-letnice šolstva v Litiji. Pred šolo je bil postavljen pomnik z napisom Največ sveta otrokom sliši slave in letnico 1976, delo kiparja samorastnika Janka Baumkircherja, šolski novinarji pa so izdali jubilejno številko šolskega glasila Naša beseda.
Na prireditvi z bogatim kulturnim programom in številnimi gosti se je zvrstilo več govornikov. Navzočim je bila predstavljena tudi višina porabljenih sredstev. Ta je znašala 3.032.000 dinarjev.
Najbrž v tej vsoti še ni bila všteta telovadnica (večja telovadnica: 450 m2, manjša telovadnica: 120 m2, kabinet za učitelje, garderobe in sanitarije), ki je bila zgrajena spomladi 1977. Postopoma se je urejala tudi okolica šole.
Potem pa je osnovna šola na Graški Dobravi, ki je za nekaj let prevzela vodilno vlogo v razvoju šolstva v mestu Litija, začela šteti svoja šolska leta. Sledila so si drugo za drugim z nekoliko različnimi porazdelitvami učencev med obe šoli, ki sta nosili enoten naziv Osnovna šola Dušan Kveder – Tomaž Litija, ljudje pa so ju imenovali stara in nova šola.
