Janez Vrečar (1887 – 1959) je bil rojen v Tuštanju pri Moravčah. Za podobarski poklic se je učil pri Andreju Rovšku in Ivanu Pengovu, kjer je delal tudi njegov oče. Po prvi svetovni vojni, ko je oče odprl svojo delavnico v Moravčah, sta skupaj rezljala največ po naročilu za Pengovovo delavnico.
Leta 1928 je začel samostojno podobarsko in mizarsko obrt v Domžalah, pozneje pa je v Kolodvorski ulici v Domžalah zgradil delavnico in stanovanjsko hišo, za katero mu je skice napravil Jože Plečnik. Plečnikova arhitekturna prepoznavnost se odraža na vhodu hiše (portal s tremi stebri) in v notranjosti pri lesenem stopnišču. Vrečar je izdeloval cerkveno opremo za mnoge slovenske in druge cerkve: oltar v Metliki, deli oltarja v Bogojini, krstilnica v Stranjah, oprema za kapelo na Golniku, različna oprema za cerkev v Črnučah in Moravčah ter cerkev sv. Antona v Beogradu.
V Domžalah je sodeloval pri adaptaciji Dobrodelnega doma in Otroškega doma (1929), ko je župnik Franc Bernik »zaposlil« večino domžalskih obrtnikov. V istem obdobju je sodeloval pri gradnji Godbenega doma. Za župnišče je prenovil omare (1931) in opravil mizarska dela ob podaljšanju kora v cerkvi po Plečnikovih načrtih (1951). Med leti 1951 in 1953 je z domžalskimi obrtniki sodeloval pri izgradnji Domžalskega doma na Veliki planini. Pri delu je Janez Vrečar kipe in rezbarske detajle izdeloval sam, vse ostalo mizarsko delo pa so opravili po njegovih načrtih pomočniki in vajenci. Sam naj bi opravljal tudi restavratorska dela. V delavnici so pripravljali les tudi za njegovega prijatelja, domžalskega kiparja Petra Lobodo, in moravškega rojaka Tineta Kosa.
V Vrečarjevi mizarski delavnici naj bi se poklica izučilo kar 72 vajencev. Nekateri se še živo spomnijo obiskov velikega arhitekta, ki je bil reden gost v hiši in v delavnici. Njihovi spomini so se zbrali ob razstavi Janez Vrečar (1887 – 1959): Domžalski podobar in gospodarstvenik, Menačenkova domačija, 20. april – 20. maj 2017.
»Janez Vrečar je Jožeta Plečnika vedno pričakal na Kolodvoru, ko se je pripeljal iz Ljubljane v Domžale. Ob njem je vedno stal eden od vajencev in so nato skupaj odšli domov k Vrečarju, kjer je njegova gospa skuhala kosilo.« (Stanislav Erman)
»Spominjam se, ko smo v delavnici izdelovali lovorov venec iz lesa za Jožeta Plečnika. Tri leta smo ga izdelovali. Tudi pozlatili smo ga. Večkrat sem ga videl v delavnici z mojstrom Vrečarjem, ki sta se tikala. Pri delu je bil zelo natančen.«
(Stanislav Erman)
Janez Vrečar pa ni bil le odličen podobarski mojster, temveč tudi politik ter poznavalec svetovnih in političnih razmer. Od leta 1936 do 1941 je bil župan Občine Domžale ter zaslužen za takratni razvoj Domžal.
