Trgovina Marije Tičar

Na prvem vseslovenskem trgovskem shodu, ki je potekal 20. oktobra 1907, naj bi takole razpravljali o ženskah v trgovskem poklicu: »Pri trgovini iščejo tudi ženske zaslužka za svoj življenski obstoj; opazuje se zlasti v zadnjih letih, da se trgovina poslužuje v precej veliki meri teh ženskih moči … Da bi ženske mogle nadomestiti moške na vodilnih in boljših mestih, je pa itak izključeno … Tudi glede podjetnosti se ne morejo kosati s svojimi moškimi tovariši …« (Ivanka Smrekarjeva: Naša žena v trgovini in obrti, V: Slovenska žena)

Avtorica članka je poudarila, da so trditve napačne, kar se je izkazalo tekom let: »Zlasti v dobi svetovne vojne se je pokazalo, da je predvsem v trgovini, obrti in industriji po svojih sposobnostih, po svoji vestnosti, marljivosti, solidnosti, pa tudi po svoji podjetnosti žena enakovredna moškemu ter ga včasih celo nadkriljuje.«

V mestu Ljubljana, kjer je leta 1910 svojo trgovino odprla Marija Tičar, so se trgovke v tistem času pretežno ukvarjale z izdelovanjem in prodajo perila, obleke, klobukov, pletenin in drugih ročnih del ter s prodajo galanterijskega, manufakturnega, mešanega blaga, cvetja in papirnih izdelkov.

Tičarjeva je na odprtje svoje trgovine opozorila s časopisnimi objavami. V Slovenskem narodu je 15. januarja 1910 mogoče zaslediti novico: »Novo trgovino s papirjem, galanterijo in šolskimi potrebščinami je otverila na Sv. Petra cesti gdč. M. Tičar, domačinka. Priporočamo njeno trgovino najtopleje cenj. občinstvu in opozarjamo na današnji inserat.«

Marija Tičar je bila podjetnega duha. Kmalu se je prodajalni na Svetega Petra cesti pridružila nova podružnica, ki jo je odprla na Resljevi cesti 7. V času prve svetovne vojne, leta 1915, se je enota iz Resljeve preselila v Souvanovo hišo, na naslovu Schellenburgova 1 (danes Slovenska). O tem lahko beremo v prispevku z naslovom Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani: “Ko se je 1912 izselil v nasprotno Schleimerjevo hišo št. 4, se je vselila v prazne prostore najprvo tvrdka z modnim blagom J. Weiss, leta 1915. pa trgovka s papirjem Marija Tičar, por. Šušteršič, po rodu iz Trboj, ki pa je 1926 umrla. Trgovino, eno najboljših te vrste, vodi odslej njen soprog Anton Šušteršič.”

Oglas o novo odprti prodajalni pa je mogoče zaslediti tudi v Slovenskem narodu 1. marca 1915: »Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselila svojo podružnico z Resljeve ceste 7 v Selenburgovo ulico št 1. (nasproti kazine.) Na novo preurejena podružnica se otvori dne 2. marca t. m. kot prva špecijalna trgovina umetniških razglednic in pisemskega papirja. Priporočam se nadaljni naklonjenosti slav. občinstva ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem Marija Tičar.«

Leta 1917 je bilo njeno podjetje registrirano kot trgovina s papirjem, l. 1920 pa je bilo vpisano kot Tvrtka Marija Tičar, trgovina s papirjem, galanterijo in norimberškim blagom. Po njeni smrti je postal lastnik trgovine njen mož Anton Šušteršič. Leta 1927 je bilo podjetje ob menjavi lastnika registrirano kot trgovina in fotografska obrt. Leta 1932 se je preimenovalo v Marija Tičar, družba z o.z. (družabniki Anton Šusteršič, Majda Šušteršič in Peter Šušteršič). V letih po drugi svetovni vojni, natančneje leta 1948, pa je podjetje prešlo v likvidacijo.

Viri:

• Andrejka, Rudolf: Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani. Ljubljana: [s. n., 1937?]
• SI_ZAL_LJU/0159 Marija Tičar, Ljubljana, 1912-1952 (Fond/zbirka).
• Slovenska žena; zbrala in uredila Minka Govekarjeva. O priliki razstave “Slovenska žena” na velesejmu v Ljubljani izdalo Splošno žensko društvo. Ljubljana, 1926.
• Slovenski narod, 1910, 1915