30. marca 2023 je dopolnil 90 let prof. dr. Rafael Cajhen, doktor elektrotehniških znanosti in zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Svojo mladost je preživel v Laškem, kamor je prišel leta 1938 kot petletnik s svojim očetom Rafaelom Cajhnom st., ko so še gradili novo pivovarno. Tu je bival vsa leta svojega dvajsetletnega šolanja, vse do leta 1958. Kasneje pa se je redno vračal k staršem v Laško in v domačem kraju sodeloval na mnogih področjih.
Bil je začetnik in nestor nove tehniške veje avtomatske regulacije v Sloveniji in Jugoslaviji, enako za področje industrijskih polprepovodniških krmil in energetske elektronike. Vpeljal je tesno načrtno strokovno in znanstveno sodelovanje z jugoslovansko industrijo, ustanovami in inštituti. V Sloveniji je bil tudi prvi visokošolski profesor in mentor vsem začetnim generacijam inženirjev, znanstvenikov in visokošolskih profesorjev na tem področju. Na ljubljanski elektrotehnični fakulteti je l. 1962 ustanovil prvi veliki raziskovalni laboratorij – Laboratorij za regulacijsko tehniko, katerega predstojnik je bil do l. 1998. Bil je znanstveni svetovalec dveh tedanjih največjih koncernov Rade Končar in Iskra ter soustanovitelj oddelkov za elektrotehniko in strojništvo Višje tehnične šole v Mariboru. Njegova zasluga je tudi, da so v Jugoslaviji že leta 1965 začeli ustanavljati računalniške centre, za katere je 11 let zapored razvijal in izdeloval potrebno opremo.
Za izjemno uspešno znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo je prejel vrsto pohval, priznanj in nagrad. Omenimo le nagrado Sklada Borisa Kidriča, ki jo je prejel dvakrat; takoj po slovenski osamosvojitvi pa nagrado RS za znanstveno-raziskovalno delo, ki je bila najvišja tovrstna nagrada v samostojni Sloveniji in takrat tudi prvič podeljena.
Njegov bibliografski opus obsega ok. 345 bibliografski zapisov: 15 visokošolskih učbenikov in strokovnih knjig, 12 strokovnih knjig iz neelektričnega področja, 30 samostojnih strokovnih in znanstvenih publikacij ter številne znanstvene, strokovne in tudi poljudne članke, poročila, prevode, recenzije ter raziskovalne naloge. Tako rekoč edinstveno v širšem prostoru pa je število različnih delovnih področij, ki sem jim je dr. Cajhen v življenju dolgoročno, intenzivno in vedno zelo poglobljeno posvetil. Na vsakem področju je prispeval nova spoznanja, rešitve ali izume. Svoje prispevke in pomembne novosti je redno objavljal doma in na tujem.
Enako predano in perfekcionistično se posveča tudi ljubiteljskim aktivnostim: fotografiji, filmu, akustiki, letalstvu, lovstvu in šahu, večini izmed njih tako rekoč celotno odraslo življenje, nekaterim pa že od otroštva oz. mladosti. Deset let je bil zagnan član laškega nogometnega kluba, kot najboljši laški šahist pa je stalno tekmoval za Laško, učil mladino šahirati in odigral več šahovskih simultank. Bil je prvi predsednik laške sekcije Akademskega kluba in zelo aktiven član Laškega lovskega društva, tri leta tudi njegov starešina.
Zelo tenkočutno je njegovo mojstrsko oko ujelo podobe Ljubljanice in njenega porečja. V Laškem smo si lahko ogledali tudi njegov film Gozdovi in živali Kočevskega Roga.
Na Laško se navezujeta njegovi knjigi Pivovarna Laško 1938–1960, (2015, v njej je dr. Cajhen zbral veliko spominov, fotografij in dokumentov, ki pričajo o pivovarni v obdobju ponovnega zagona, okupacije ter nadaljnje povojne obnove in razvoja) ter Nogomet v Laškem : spomini na nogometno dejavnost (2019, avtorji poglavij so tudi Zdravko Martun, Lojze Oberžan in Matic Štorman). Obe sta bili predstavljeni v kraju in si ju lahko izposodite v laški knjižnici.
Poklicno delo dr. Cajhna opisuje knjiga spominov Moj študij in moja poklicna pot 1952–1999, ki je izšla v samozaložbi leta 2016 in je namenjena interni uporabi.
Zapisala: Matej Jazbinšek in Gabrijela Pirš
Fotografija je last Rafaela Cajhna
