Družina Valenčič iz Ilirske Bistrice je bila cenjena in spoštovana družina imeli so kar štirinajst otrok. Gospodar Anton Valenčič Gregurc je bil skrben in podjeten človek. Živeli so v Bistrici na Nabreškem kraju. Pridobil si je poštno koncesijo s tem tudi naslov »Post Meister«. Poštno dejavnost je sprva namenil sinu Antonu 1796 -1892, ki pa se je odločil za šolanje. V poštno dejavnost, je usmeril sina Janeza, ki je poštno dejavnost močno razširil. Sezidal je veliko poslopje z gostiščem, sobami za tujce, hleve za konje za prevoz pošte in blaga. Na lastnika spominjajo njegove inicialke »JV« vklesane, na vhodnem portalu mogočne stavbe. Leta 1838 je v hlevih imel že 38 konj. Družinska grobnica Valenčičevih ob cerkvi sv. Petra v Trnovem, daje tudi vtis pomembne družine.
Sina Antona Valenčiča so poslali v najbližjo šolo, ki je tedaj bila v Ribnici na Dolenjskem. Anton se je izkazal kot odličen učenec in bil skupaj s Francetom Prešernom vpisan v »zlato knjigo odličnjakov« te šole. Zaposlitev za pisarja na gradu Prem, ambicioznemu mladeniču gotovo ni odgovarjala. Ob obisku slikovito opremljenih huzarjev, ki so se za krajši čas ustavili v Postojni, vračajoč se iz vojnih aktivnosti v Italiji, se je navdušil za vojaško službo in kar z njimi odpotoval na Madžarsko. Sledila so njegova vojaška leta, boji v Bosni, poroka z domačinko Anno (1809-1895), rojstvo sina Alfreda (1832-1892), ki je nadaljeval družinsko vojaško tradicijo in dosegel celo čin feld maršala. Žal je zbolel in umrl isti mesec kot oče. Tudi on je pokopan v družinski grobnici v avstrijskem Gradcu. Pred smrtjo je postal poveljnik orožnikov na Kranjskem in reorganiziral dejavnost. Na mojo prošnjo je dr. Hannes Landbauer iz knjižnice v Gradcu poiskal njihovo družinsko grobnico na Graškem pokopališču sv. Petra in nam posredoval predstavljeno fotografijo. Zahvaljen!
Dr. Hannes Landbauer strokovni sodelavec »Štajerske pokrajinske knjižnice v Gradcu« nas je obiskal v Ilirski Bistrici leta 1995. Skupaj s prijateljem dr. Andreasom Seifertom iz Baumbachovega muzeja v Meiningenu smo obiskali vrh Velikega Snežnika in premlevali, kako je nastala prekrasna epska pripoved o Zlatorogu. Žal je za obisk prve, Baumbachove »snežniške koče« na Gašparjevem hribu zmanjkalo časa. Veseli pa smo bili, da nam je poslal fotografijo družinske grobnice Antona pl. Valenčiča v Gradcu. Vč/452
