Bila je lepa, topla pozna jesen, kot nalašč za v hribe. Že dolgo smo si želeli opravit izlet na Koroško na enega od koroških vrhov pa nismo imeli pravega planinskega vodiča. Zato smo bili veseli ponudbe našega starejšega planinskega prijatelja upokojenega učitelja Janka Sicherla iz Kranja, ki nas je pred tem tudi že vodil po Gorenjski in nas navdušil za obisk krajev, ki je sam dobro poznal.
Nabralo se nas je kar za dva avtobusa. In krenili smo: prvi dan do Kranjske gore, kjer smo prenočili, drugi dan pa proti cilju. Nekateri so se sicer ustrašili napovedane višine in so ostali ob koncu ceste vznožju gore. Pa so se prevarili. Tako pot, kot sama gora sta bila lahko dostopna. Pot je bila zglajena in že pripravljena za zimsko smuko.
Na vrhu Dobrača stoji mala cerkvica, tako, da veš, kdaj da si na vrhu.
Bili smo deležni prekrasnega razgleda na Alpe, po Koroški pa tudi proti našemu Triglavu. Naš vodič Janko nas je malo priganjal, saj bi nam rad pokazal še marsikaj zanimivega. Za nazaj smo se ustavili še na pokopališču v Svečah, še ob svežem grobu koroškega pesnika Pavla Kernjaka in prav po tiho smo zapeli njegovo že ponarodelo pesem: »Mojcej, oh Mojcej vzemi mene, …«. Obiskali smo še pesnikov dom in se vpisali v spominsko knjigo. Spet smo se podali čez avstrijsko mejo, tokrat proti domu. Bilo je enkratno, zahvaljujoč predvsem našemu vodiču Janku. (316/vč)
