Kljub skromnemu družinskemu proračunu mi je mama omogočila, da sem že pred vstopom v šolo in nato prav vsa osnovnošolska leta imela možnost teden poletnih počitnic preživiti na morju. Bodisi v Baški na Krku, bodisi v Makarski, kjer smo Celjani imel »svoj kamp« Savinja, ki je bil upravljan s pisarne na Kocenovi ulici 2 v Celju.
Ob našem kampu, ki je bil »rezerviran« za Slovence, je bil na levi strani kamp Goran, namenjen gostom iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Opremljen je bil z veliki šotori in železnimi posteljami, pod njimi pa smo imeli shranjene potovalne kovčke. Vsak je imel svoj del toaletnih prostorov, obema pa je pripadala skupna restavracija. Prav tako je bilo skupno športno igrišče, namenjeno igranju košarke, nogometa in rokometa; pa druženju ob glasbi in plesu ob večerih, ko je bila tudi priložnost, da se je porodila tudi kakšna simpatija.
Fotografija je tudi lep spomin na prijateljico, s katero sem tisto poletje družila na morju, a je kasneje nisem več srečala.
Prispevala: Cvetka Škoflek
