Zgrajena je bila v drugi polovici, najverjetneje šele v zadnji četrtini 16. stoletja, ne kot pokopališka cerkev (tega so okoli cerkve uredili šele v 19. stoletju), ampak kot grajska kapela nekoliko višje na pobočju gore stoječega konjiškega gradu iz 12. stoletja, ki je danes večinoma v razvalinah.
Zgraditi so jo dali tedanji lastniki gradu, protestantski plemiči, gradnjo kapele v poznogotskem slogu, s posameznimi elementi renesanse, pa so zaupali arhitektu iz italijanskega kroga, najverjetneje gre za Pietra Antonia Pigrata, ki je nekaj časa živel v Slovenskih Konjicah, ter je izdelal tudi načrte rotovža v Mariboru. Cerkev je primer na Slovenskem izredno redkega sakralnega stavbarstva poznega 16. stoletja. Ohranil se je tudi zanimivi portal, pod zvonikom na zahodni strani, ki se razširja v odprto lopo. Portal je primerljiv z načrti portala porušene protestantske cerkve v Govčah pri Žalcu, ki ga je oblikoval v Gradcu živeči italijanski mojster Franz Märbl (Francesco Marmoro). Prvotna oprema cerkve se ni ohranila, sedanji trije oltarji s prižnico so obnovljeni, cerkev je znana predvsem zaradi grobnice grofov Tattenbachov, ki so bili pokopani v njej, ter dveh renesančnih marmornih nagrobnikov, ki kažeta rodbini obeh pokojnikov, zbranih pod križem. Cerkev je bila pred nekaj leti v celoti tudi zunanje prenovljena, zamenjana je bila strešna kritina iz pohorskega škriljavca.
Besedilo: Sebastjan Habicht
Fotografijo prispeval: Robert Vrečko (arhiv družine Pem)