General major Friderik Širca

Friderik Franc Hans Širca/Schirza se je rodil 11. julija 1859 v Žalcu kot šesti otrok Ernesta Širce, in Barbare, rojene Žuža. Obiskoval takratno ljudsko trirazrednico v Žalcu v letih od 1865 do 1868. V šolskem letu 1873/74 pa je obiskoval III. razred Državne višje realne šole v Ljubljani. Svoje srednje šolanje je zaključil s šolskim letom 1875/76, ne da bi položil maturo, ki bi mu omogočala visokošolski tehniški študij. Leta 1878 se je odločil za vojaško kariero. Za poklic častnika ga je verjetno v večji meri navdušil sijaj orožja in eleganca uniforme kot pa skromna, čeprav redna plača. Kot enoletni prostovoljec je na lastne stroške 1878 stopil v pehotni topniški polk v Gradcu in tam ostal do 1881, ko je postal rezervni topniški poročnik. Kmalu zatem je uspešno opravil izpit za aktivnega topniškega poročnika. Prvo njegovo mesto je bilo v Osijeku, kjer je služboval kot aktivni častnik od 1881 do 1884. Leta 1886 je bil najprej nameščen v Banja Luki, od tam pa je bil premeščen v Sarajevo, kjer se je začel tudi resneje glasbeno udejstvovati. Tu si je tudi nadel psevdonim Risto Savin (ime Risto je povzeto iz Bosne, kjer je veliko Hristov, priimek Savin pa se nanaša na njegovo poreklo iz Savinjske doline). Leta 1888 sta mu umrla oče in mati. Še posebej ga je prizadela materina smrt, zato je prosil za premestitev. Prišel je k topniškemu polku v Prago, že 1891 je bil premeščen na Dunaj, nato zopet v Prago, Dunajsko Novo mesto in še tretjič v Prago. Leta 1894 je Friderik Širca bil povišan v čin stotnika, kasneje leta 1908 pa je postal že major. Iz Prage je odšel v Varaždin, nato v Vojvodino in Budimpešto. V madžarski prestolnici ga je kot topniškega podpolkovnika dohitela 1. svetovna vojna. Odšel je na fronto. V vojni se najbrž ni počutil najbolje. Kot polkovnik je 7. marca 1917 zaprosil, sredi vojne, za upokojitev. To je tudi dosegel in 20. januarja 1918 je bil dodeljen pritožni komisiji v Leobnu. 18. novembra 1918 pa je bil povišan v generalmajorja. V vojaški službi je dosegel visok položaj, h kateremu so mu verjetno pripomogli tudi stiki s takratnimi visokimi družbenimi krogi. Po povratku v Žalec se je popolnoma posvetil glasbi. Friderik Širca se je od 4. 1. 1918 podpisoval kot »plemeniti von Širca«. Do tega je bil upravičen iz naslednjega razloga: »Častniškemu stanu je odrejeno določeno število posebnih privilegijev in pravic, […]. Poseben privilegij predstavlja pravica do poplemenitenja. Pogoji za to: 30 let neprekinjenega linijskega služenja (z orožjem), dobro zadržanje pred sovražnikom, brezhibno obnašanje. […Taksa] je znašala [leta 1910] za ‘plemenitega’ 210 kron, za ‘viteza’ 314 kron, za ‘barona’ 630 kron in za ‘grofa’ 1260 kron. Pristojbina za izdelavo diplome za ‘plemenitega’ je znašala 330 kron, za ‘viteza’ 400 kron in za ‘barona’ 440 kron.« Takso in prispevek v skupni višini 540 kron je Friderik Širca poravnal v skladu s predpisi.