Na razvalinah italijanske proti letalske opazovalice so ilirsko-bistriški planinci leta 1958 začeli graditi planinsko kočo na vrhu 1796 m visokega Snežnika. Na sliki vidimo kako je izgledala koča, ko je leta 1961 dobila prvo streho, utrjene zidove in okna. Kočo so planinci povečali še za en prostor. Prof. Drago Karolin je prevzel vodenje PD in s tem vse težave, ki so bile povezane z gradnjo koče; pomanjkanje denarja, prevozi materiala pod Snežnik, nato prenos materiala na sam vrh Snežnika, snežniške ceste tedaj še ni bilo, ni bilo elektrike, niti vode, zidarji so morali taliti sneg, ki ga je bilo treba prej izvleči iz Snežniškega brezna. Prof. Karolin je ocenil, da je tokrat šlo za drugo fazo gradnje koče, ki jo vidimo na sliki. Pri delu so se ob planincih izkazali tudi domači taborniki, bistriški dijaki in vojaki iz bistriških vojašnic. Predvsem pa zidarji, ki so kočo obnavljali.
Da bi kočo dokončali sta potekli še dve leti in veliko napora.
Posnetek fotografa Silvestra Maraža kaže snežniško kočo v jeseni leta 1961, ki je tudi to leto kot vsako leto prej, s snegom prehitela planince, zidarje in snežniške udarnike. Pred kočo stoji prof. Drago Karolin v svoji značilni drži in snuje, kako naj delo teče naslednje dni ali leto.
Bistriški planinci so se prof. Dragu Karolinu oddolžili nazivom »častni član PD Ilirska Bistrica« in poimenovanjem koče po njem. Tisoče obiskovalcev Snežnika danes na Snežniku prijazno sprejme »KOČA DRAGA KAROLINA NA VELIKEM SNEŽNIKU« in njegovi marljivi oskrbniki. Drago Karolin, (1901-1993), v.č.
