Gasilski veteran Janez Ličan iz Ilirske Bistrice, hrani marsikatero staro gasilsko sliko, dokumente ter mnoge gasilske zgodbe. Njegov oče Aleksander Saša Ličan je bil gasilski funkcionar že pred drugo vojno. Gre za pravo gasilsko družinsko tradicijo. Njegov sin Matej pa je ta čas poveljujoči v PGD Ilirska Bistrica.
O prvem gasilskem vozilu je povedal: «Stari gasilski avto so bistriški gasilci pred vojno nabavili na Reki od finančne policije. Za gasilske potrebe ga je kar v njihovi garaži predelal nek nemški ujetnik. Pri tovarnarju Viktorju Tomšiču so nabavili močnejše hrastove letve iz katerih so izdelali sedežne klopi. Avto je bil FIAT 519 in imel je 6 cilindrov. Ta odprti gasilski avto je bil v uporabi vse do leta 1960, nato garažiran pri Renerjevih in Ježevih. Nazadnje je bil razmontiran. Gume so prodali domačemu prevozniku B.R, avto pa oddali na Odpadu za staro železo.«
Na sliki, kjer so gasilci še v italijanskih gasilskih uniformah prepoznamo le gasilca Borisa Martinčiča, ki stoji s prekrižanimi rokami ob avtu. Težko se odločimo tudi o tem kje v Bistrici je bila fotografija posneta. Verjetno je posnetek narejen v Gornjem kraju – starem delu Bistrice na križišču Levstikove ulice in Bilčeve poti ob potoku Bistrici. Ko smo mladi navdušeni gasilci opravili izpite za izprašanega gasilca leta 1951, so nas starejši gasilci za nagrado popeljali s tem vozilom »en krat okoli Bistrice. Ni bilo dosti, bili pa smo silno ponosni«.
174/v,č
