Spomini na poletne počitnice v Vršcu v Srbiji leta 1962 pri teti Mariji Arzenšek, por. Franz, s Kozjanskega
Moji najbolj zgodni spomini na teto Marijo (Micko) so povezani z mojimi počitnicami v dolgem vročem poletju pred 60. leti, ko se je na obisk k njej proti jugu naše takrat skupne domovine odpravila moja stara mama Julijana, Mickina sestra, in sabo vzela še naju s sestro Marjano. Takrat sva jih imeli sedem oziroma osem let. Potovale smo z vlakom, najprej do Beograda in nato smo prestopile na lokalni vlak za Vršac. Pri teti smo ostale dva meseca. Vsak dan smo se kopale v bližnjem »slanem« jezeru, ostanku nekdanjega panonskega morja, in se prenajedale s čokoladnimi bonboni, ki jih je proizvajala tedaj dobro znana tovarna čokolade Banat v Vršcu.
Teta Marija se je rodila leta 1887 v vasi Bodrež pri Grobelnem. Bila je prvi otrok Štefana Arzenška in Ane, roj. Žmahar. Družina se je leta 1889 preselila v Grobelno, kjer se je rodilo še sedem otrok. Po rojstvu zadnjega, leta 1910, je mama Ana umrla in tako je skrb za družino in vzgojo najmlajših bratov prevzela takrat 23-letna Marija.
Leta 1917, ko je imela 30 let, je spoznala Vilijema Franza, s katerim se je čez leto dni poročila. Vilijem je po koncu prve svetovne vojne in nastanku Kraljevine SHS kot vlakovodja dobil službo v kraju Vršac v Srbiji, kjer sta si v predmestju kupila malo hiško. Leta 1919 sta se jima rodila dvojčka Jože in Jožica. Otroka sta bila stara 12 let, ko je leta 1931 družino prizadela huda nesreča; očeta Vilijema je na železniškem peronu do smrti povozil vlak. K Mariji se je iz domačega Grobelnega preselil najmlajši brat Anton, ki je ob tem dobil službo na železnici in bil tako sestrini družini v veliko pomoč.
Gorje, ki je prišlo z drugo svetovno vojno, je Marijo ponovno prizadelo. Leta 1944 je kot vojak umrl sin Jože. Njegova sestra dvojčica Jožica je rodila hčerko Barbaro, a je kasneje hudo zbolela in leta 1961 umrla stara komaj 42 let.
In pravzaprav, predvsem zato, da bi bila moja stara mama Julijana v tolažbo sestri Mariji ob še eni izgubi, ki jo doživela, smo se me tri odpravile tako daleč. Takrat pred šestdesetimi leti kot še brezskrben otrok nisem prav razumela, kako hudo je življenje preizkušalo teto Marijo, tam daleč proti jugu naše domovine, kjer je ob možu nato pokopala še oba otroka.
Marija je še nekaj let živela v Vršcu in nato v Kranju, kamor se je preselila na povabilo brata Jožeta. Njegovi otroci, Marijini nečaki so zanjo skrbeli vse do njene smrti leta 1979, ko je umrla stara 92 let.
Prispevala: Romana Pernovšek
