V sredini šestdesetih let je Dolnji Zemon premogel svoj nogometni klub. Ekipa mladincev si je nadela ime po najpopularnejšem jugoslovanskem nogometnem klubu Partizan. Žogo so nabijali na Vrhovem vrtu za gradom vsako popoldne, takoj ko so zaključili z domačim delom. Sila preprosto igrišče je imelo gol, narejen iz jevševih kovcev, žoga pa je bila bržkone ukradena. Branko Bjəgnarjev se spominja, da je bilo igranje napeto, saj je v igri prišlo tudi do športnih poškodb. V eni od iger je namreč Boris Hramov tako zamahnil z nogo, da si jo je na štoru zlomil. Igralci so na tekmah imeli tudi navijače, kdaj so igrali tudi proti ekipi iz Vrbovega. Večkrat je bil prisoten tudi sodnik, eden izmed njih je bil Stojan Peruzin – Foturjev. Najzavzetejši nogometaši so si nadeli ime po svetovno znanih zvezdah. Takole so se za neznanega fotografa postavili od leve proti desni: stojita Branko Šircelj – Bəjgnarjev kot Soškić in Milan Dovgan – Botəgarjev kot Macola; čepijo: Ivo Škrlj – Pwštarjev kot Cvek, Bogdan Grlj – Oštarjev kot Šekularac in Stanko Vrh – Čjušev kot Pele.