Potem, ko je bilo planinstvo v Ilirski Bistrici pod Italijo dvajset let prepovedano, imovina zaplenjena, voditelji preganjani in celo izgnani v Jugoslavijo, je takoj po osvoboditvi, že 30. avgusta 1945 znova oživelo. Izvoljeno je bilo novo vodstvo na čelu s predsednikom Ivanom Bičkom in tajnikom Sašom Ličanom. Na novo so zbrali članstvo in si zastavili obširen program dela. Vrstili so se planinski izleti na Snežnik in okolico. Ogledali so si opuščene italijanske vojaške objektov na območju Snežnika, ki bi lahko služili planinstvu. Do leta 1950 so ob porušenem italijanskim planinskim domom na Sviščakih s predsednikom Igorjem Klanščkom in tajnikom Milanom Šajnom ter obilnim udarniškim delom članstva odprli Cankarjevo kočo, 1242. V letu 1951 so že organizirali velik nekaj dnevni planinski tabor. Pod vodstvom predsednice Anice Strele so odkrili na dan društvenega praznika, 12. avgusta 1951 na Sviščakih spominsko piramido ter jo posvetili vsem padlim na območju Snežnika.
Na sliki: Številni bistriški planinski odborniki in člani planinskih družin na izletu na Snežnik, 27. julija 1947 na Snežnik. Spredaj Ivan Biček s klobukom, ob njem Suzana Maraž, za njo njena sestra Ida, na desni Franc Kocijančič, skrajno desno Milan Šajn in za njim njegov sedemletni sin Zorko, na skrajni levi predsednik društva Igor Klanšček. Sredi slike tudi Stana Volk in Lojzka Zadel, prvi društveni delegatki na ustanovni seji Slovenske planinske organizacije v Ljubljani. Predsedujoči ju je pozdravil z besedami: «Vendarle so se nam po 26. letih vrnile naše primorske lastovke!« Ploskanja ni hotelo biti konec je povedala Stana Volk. 191/vč
