Potujoča kuhinja

Pri nas doma nismo imeli avta, pač pa smo imeli barko, ki je bila privezana v izolskem mandraču. Oče je z njo pogosto odhajal na ribolov, ko pa sta bila tudi letni čas in vreme primerna, smo odpluli na kopanje, na enodnevne izlete ali piknike po slovenski obali, na dvodnevne izlete na Hrvaško do Limskega kanala ali celo na večdnevne počitnice ob obali istrskega polotoka do Medulina. Oče je v morje vrgel mrežo in čez kakšno urico iz morja potegnil kosilo. Če je bilo možno, je barko zasidral v bližini obale, da smo si na obali postavili »kuhinjo« in v bližnji senci »jedilnico«. Na fotografiji moja mama kuha kosilo na posebej za barko pripravljeni mini kuhinji oz. štedilniku na drva in oglje. Štedilnik je izdelal oče, bil je na nogicah, v spodnjem delu je imel predal, v katerega je padal pepel in manjši koščki žerjavice, tako da smo na njem lahko kuhali tudi na barki.