Primorska študenta in študentki pred zavetiščem na Snežniku 1960.
Zavetišče je šele nastajalo. Na mestu nekdanje italijanske vojaške opazovalnice, ki je bila po vojni le še razvalina, kup kamenja in ožganega lesovja, je bistriški profesor Drago Karolin v letih 1958–1961 trmasto in v opazni meri tudi lastnoročno udejanjal svojo pobudo o planinskem zavetišču na tej zanimivi in nenavadno razgledni gori (Snežnik 1796 m). Seveda so pobudo podprli in priskočili na pomoč ilirskobistriški planinci in drugi, tudi vojaki tedanja JLA. In vsakdo od obiskovalcev, ki je pri tem vsaj za kako uro dal svojo roko, je bil dobrodošel.
1961. je bilo zavetišče odprto. Naša četvorka (Silvo, Anja, Ada in Jože) se je slikala pred njim že leto dni prej. Očitno je, kako je v težkih gorskih okoliščinah nastajalo nekako zasilno, ljubiteljsko.
Zdaj je na istem mestu oskrbovana planinska koča, poimenovana po zaslužnem profesorju Dragu Karolinu. (sf)