V šolskem letu 1967 sem postal razrednik 6. D razreda na OŠ Dragotin Kette v Ilirski Bistrici. V tem času je na šoli bila obilica učencev. Samo šestih razredov je bilo kar 6, od A do E. Skupaj na šoli pa celo čez tisoč. Glede na moje veselje s planinstvom se je ves razred vključil v planinsko društvo in že smo se lotili pohodov na primerne gorske vrhove. Eden prvih izletov je v maju 1967 veljal Snežniku. Na sliki zadnji počitek na Obračališču pred zadnjim naskokom proti vrhu Snežnika. Obe planinski koči, na Snežniku in Sviščakih še nista bili oskrbovani. Tako smo si sami na Snežniku skuhali čaj v planinskem domu na Sviščakih pa so naša dekleta skuhala »pašto šuto«. Bilo je odlično in več kot okusno.
Do konca osnovne šole smo prehodili še Pohorje in se povzpeli na Nanos. Mnogi so ostali zvesti planinstvu še kasneje, celo do današnjih dni. Nekateri pa postali planinski vodniki s planinskim tečajem za vodnike pa tudi za mentorje planinske vzgoje in močno oblikovali dejavnost s planinskim podmladkom v domačem PD.
(438/vč, izjava Mirjam Čeligoj, foto Vojko Čeligoj)
