Potem, ko je bila krvava vojna mimo, se je življenje stežka pa vendarle počasi vračalo v stare kolesnice. Ilirsko bistriški planinci so izkoristili prvo priložnost, da so se odpravili na Triglav, ki so ga desetletja gledali le od daleč. Želja je bila le prevelika.
Že tretji mesec po končani vojni so že hiteli na njegov vrh! Skupina osmih Bistričanov se je podala na njegove strmine. Spomini bledijo, na srečo pa je ostala stara razglednica Triglava s tega podviga, ki so jo ohranili v družini Draga Ličana. Na Triglav so se Bistričani odpravili iz Bohinja kar lahko sledimo po odtisnjenih planinskih žigih. Vrh so dosegli 8. avgusta 1945 in se vrnili po isti poti. Kartico s pozdravi so oddali šele v Ljubljani, saj so bile koče opustošene in neoskrbovane. Med podpisanimi preberemo, da so se tega podviga udeležili: Karlo Muha –Pekov s sinovoma Dragom in Adom, njihov sorodnik Medija z Gorenjske, Milan Cubr, Škrabolje (?) ter še dvoje nečitljivih podpisov.
Bistričane je prevevalo vzpodbudno planinsko vzdušje, ki je planince vodilo, še isti mesec, 30. avgusta 1945, k obnovitvenemu občnemu zbor. Zbor je sklical Vide Oprešnik, tajnik NOO za okraj Ilirska Bistrica. Več kot 50 prisotnih je za predsednika izvolilo Ivana Bička, za namestnika Dušana Primca in za tajnika Sašo Ličana.
