Kolesarja na desni sliki se peljeta skozi Dolenjski otok, po deželni cesti Ilirska Bistrica – Jelšane in bosta vsak trenutek prevozila deželno mejo med Deželo Kranjsko ter vstopila v Deželo Istro. O tem priča mejni kamen ob Zemenskim potoku, ki je na tem delu razmejeval obe avstrijski deželi. Na mejnem kamnu preberemo, da je od Reke/Rijeke do tu 54 km. Kolesarja na levi sliki sta v bližnjem podvozu pod železniško progo Ilirska Bistrica – Reka, odprti leta 1873, pri vasi Mala Bukovica. Tudi sam podvoz priča o mogočni gradnji železniške proge med Pivko (tedaj Št. Petrom na Krasu).
Po ljudskem izročilu je še pod Avstrijo ob deželnem kamnu marsikdaj stal orožnik in nadziral promet, še posebno tedaj, ko je v eni ali drugi deželi veljala prepoved gibanja domačih živali zaradi nalezljivih bolezni. Baje, da so pri tem kamnu vozila, ki so prihajala z ene ali druge smeri, morala zamenjati stran ceste, ko še ni bilo enotnega prometnega pravila o smeri vožnje.
Večji del sedanje občine Ilirska Bistrica je do prve vojne sodil pod Notranjsko, dobršen del pa v Deželo Istro s sedežem v Pazinu. Večji, kraji, ki so sodili v Istro, so bili: Jelšane, Dolenje, Zabiče, Kuteževo, Pregarje in Podgrad.
Dolga leta sem povpraševal kje je sedaj ta mejni kamen? Odgovora nimam. Je pa kamen verjetno vgrajen v temelje katere od novo zgrajenih stavb v bližini. Ostane pa vprašanje ali je to na istrski ali kranjski strani. (vč)
