Že prva leta po končani prvi svetovni vojni je Italiji uspelo od Avstrije uveljaviti del vojne odškodnine. Žal niso znani podatki, kolik del te odškodnine je bil zahtevan in koliko je Italija tudi dejansko dobila. Verjetno je šlo zgolj za simbolične zneske. Pa vendar. Zanimivo je, da so se najprej lotili dajati odškodnino za odvzete zvonove, so pa tudi dosti vrnjenih zvonov v isti livarni v Vidmu vlili na novo, da celo s slovenskimi napisi. Seveda je bila to tudi močna propagandna akcija: »Češ, vidite, Avstrija Vam je zvonove vzela, Italija pa Vam jih vrača!« No, dvajset let pozneje je zvonove tudi Italija pobirala. Po zakonu je morala vsaka cerkev oddati 51% skupne teže vseh zvonov v zvoniku. In spet je obveljal rek,… » Ko država pobira zvonove jo bo za gotovo kmalu pobralo!« Po nepopolni evidenci je Italija s Primorskih cerkva pobrala najmanj 1500 zvonov, ki so večinoma končali v videmski livarni.
Na sliki. Tako so v Radohovi vasi pri Pivki pred gostilno Šuštaršičevih vaščani pričakali vrnitev svojega zvona. Da so se dogodku veselili priča tudi okrašen voz in oba konja.
V tem času je imela gostilno v Radohovi vasi družina Čančula z gospodinjo Ano (Nano).
343/vč.
