Ivan Bilc (1874-1939) je obiskoval ljudsko šolo v Trnovem pri Ilirski Bistrici in trgovsko šolo na Reki. S čebelarstvom se je srečal doma verjetno pri Antonu Žnideršiču s katerim sta bila vrstnika in sošolca. Velik čebelnjak je postavil na sončni rebri nad rečico Bistrico. Želja po boljšem zaslužku ga je vodila dvakrat v Dolenjske Toplice, kjer je odprl trgovino s čebelarsko opremo. Z Antonom Žnideršičem sta organizirala čebelarske opazovalnice na Kranjskem. Da se je Ivan Bilc dodobra poglobil v čebelarstvo priča njegova inovacija potovalnega voza za prevoz čebel na pašo. Voz je razstavil na 53. shodu avstro-ogrskih in nemških potovalnih učiteljev leta 1908 v Dunajskem Novem mestu in za svojo inovacijo prejel veliko srebrno državno medaljo in častno darilo dunajskega Novega mesta.
Vrnil se je v Ilirsko Bistrico in z Antonom Žnideršičem prilagodil svoj potovalni voz za prevoz AŽ panjev. Leta 1910 se je poročil s Haniko Krebelj, veziljo Ilirskega sokolskega prapora. (1908).
Do svetovne vojne je spet bil v Dolenjskih Toplicah, se vrnil v Bistrico in bil mobiliziran v Tirole. Po končani vojni je odprl gostilno v starem delu Ilirske Bistrice in v kriznih letih doživel finančni zlom. Trdneje se je povezal z Antonom Žnideršičem in njegovim čebelarstvom. Oba sinova, Albina in Milovana je vključil v aktivno čebelarstvo.
Na sliki: Bilčev potovalni voz za prevoz čebel na pašo v pripravi na razstavo. Na levi Ivan Bilc z s soprogo Haniko in dvoletnim sinom Albinom. (244/vč)
