Akademski konservator specialist Viktor Povše je pred 50 leti konserviral poslikave v marijagraški cerkvi.
Viktor Povše se je rodil l. 1933 v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Po končanem podiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je s štipendijo Prešernovega sklada izpopolnjeval v Rusiji, nato pa še na Poljskem in Češkem. Službovati je začel v Novem mestu in Kostanjevici, v letih 1964–1966 je bil zaposlen na Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, nato pa je vse do upokojitve deloval kot samostojni kulturni delavec.
S svojim velikim strokovnim znanjem, izjemno tehnično inovativnostjo in umetniško tankočutnostjo je ogromno dragocenih umetnin rešil pred propadom in jih obudil v novo življenje. Konserviral je številna imenitna slikarska in kiparska dela v Sloveniji in tujini. Med večjimi projekti izpostavljamo le njegovo delo v Celju v cerkvi sv. Danijela, Kapucinskem samostanu, cerkvi Marijinega vnebovzetja in v Kapeli žalostne matere božje ter v cerkvi na Ptujski Gori, na gradu v Sevnici, v Pleterjah in na gradu Ormož.
Za dosežke na področju restavratorstva je leta 2003 prejel srebrni celjski grb. Lani je postal častni član Društva restavratorjev Slovenije.
V Laškem je med letoma 1965 in 1968 odkrival in konserviral freske v marijagraški cerkvi. Tu se je srečal z izredno težkimi razmerami: izpranim ometom na stropu, s freskami, preslikanimi z več kot 10 beleži, z mahom in debelo plesnijo na stenah ter s prezidavami pri stranskih oltarjih. Zato je moral uporabiti številne zahtevne, natančne in izvirne načine reševanja poslikav in podlage oz. ometa ter njihovega obujanja v življenje.
Na fotografiji je g. Viktor Povše pri konserviranju slikarije na oboku stropa marijagraške cerkve. Veliko dela je potekalo visoko nad tlemi. Bilo je tudi fizično zahtevno, ob slabi zavarovanosti pa je zahtevalo popolno koncentracijo in previdnost.
Prispeval: Matej Jazbinšek
