V Trnovem pri Ilirski Bistrici so imeli dolgoletno tradicijo delovanja Marijine družbe. Velik pobornik za to vrstno delo z mladino je vsekakor bil trnovski župnik in dekan Jožef Marija Kržišnik (1900-1926). Zgodovinar Janez Kramar je tovrstno dejavnost obravnaval kot v močan element narodne prebuje na Primorskem, ki je po prvi vojni in zasedbi naših krajev dobil še pomemben vidik narodnega boja za ohranitev slovenske identitete Primorske.
Marjine družbe so na ilirskobistriškem zajele skoraj vso mladino pa tudi odrasle in razvijale mnoge dejavnosti. Po podatkih je bilo tik pred vojno kar 1120 članov in še 153 najmlajših vključenih v Marijin vrtec Pri hud udarec so doživele Marijine družbe, ko je leta 1926 preminil njihov organizator trnovski dekan Kržišnik in kasneje, ko se je najavljal vojni čas. Zanimivo, da so pri dejavnosti najdalj vztrajali prav Marijini vrtci.
Na sliki: Marijin vrtec v Samostanu de Notre Dame v Trnovem. Dekleta članice vrtca ob svojem mentorju kaplanu Melhiorju Golobu na samostanskem vrtu, kjer so si uredile vrtno kapelo za svoj sedež ob kipu Marije, leta 1944. Verjetno je šlo za przničen dogodek, o čemer pričajo podeljene medaljice Marijine družbe pa tudi svečana oblačila, verjetno na novo sprejetih novih članic. Na levi strani je z mladino duhovnik Melhior Golob. Med mladimi, ki so vsi iz trnovske fare, prepoznamo: Jadranko Derenčin, Nelko Oblak, Vilmo Baša, Cveto Kresevič , Zlato Hodnik, Ivanko Skok, … 237/vč
