Guranji kraj stare Bistrice sredi sedemdesetih let. Na sliki; Mehliva in Tomšičeva hiša s svojimi koriti. Žage ob rečici Bistrici so obnemele. Ostale so še vodne pregrade, poškodovana korita, polomljena vodna kolesa in … spomini. Na levi Škrljeva pila na odcepu struge Bistrice, ki je varoval vodna kolesa pred preobilno vodo. Tu je dolgo žagal Janez Mršnik Smrjan in ko so tu naredili ribogojnico so podrli pilo. Od tu nizvodno so se vrstile pile Mehlinova, Ličanova … slednja je imela slikovito kolono, kjer so hlode valili kar z vozov na cesti na žago… Razžagane deske so znosili ven in jih zložili v »vinkelne« na tri ali štiri vogale. Tu so se deske sušile, nam otrokom pa so omogočile nove in nove igre.
Kjerkoli je bila struga Bistrice odprta, je domača mularija našla svojo zabavo in igre na vodi. Teh pa ni bilo malo. Sestavljali smo splave in uprizarjali prave rečne bitke. Bitke so bile resne in krute. Marsikdo je moker tekel domov pa s številnimi buškami in doma dobil še katero novo. Foto Vojko Čeligoj, jan 1966. (vč/340)