Balinajne je še danes priljubljena družabna igra. Še pred nekaj desetletji ni minila nedelja, da se možje v Primorskih vaseh nebi zbrali in ”zabalinali.” Velikokrat pa za to priljubljeno igro niso potrebovali urejenih igrišč. Tako so balinišča postale tudi ceste, dvorišča, jase… Pri Petretovih na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je eno takšnih balinišč večkrat nastalo ob nedeljah, ko je na domačijo prišla na obisk »tjeta Twnca« s svojo družino. Tonca se je namreč odselila v Koper, a je s svojo družino, kasneje pa tudi sama s »Katrco« prihajala skoraj vsako nedeljo. Nedeljski popoldnevi so bili nekaj najlepšega, saj je bila hiša polna svojcev. Nekajkrat na leto se je na svoj rojstni dom vrnila tudi sestra »Pjepa« poročena v Bergamo (Italija). Takrat je s seboj pripeljala poln prtljažnik oblačil, nas otroke pa vedno obdarila s sladkarijami, najbolj so nam v spominu ostale lizike v obliki dude.
Na improviziranem balinišču na Petrjetovem vrtu balina (od leve) Ernest Žerjal in njegova žena Nevenka, opazujejo in modrujejo pa Tonka Žerjal, rojena Novak, zet Alojz Bevčič in gospodar domačije in Tonkin brat Frane Novak.