Več kot petdeset let se prijatelji Snežnika za Novo leto (ali tudi kak dan prej in potem), zbiramo na Snežniku – na svoji gori, da bi si zaželeli vse dobro v novem letu. Stisk roke, novoletni poljub, objem in dobre želje izrečene tu na višini skoraj 1900 m zaležejo gotovo več in dlje držijo. Na sliki so domači planinci, smučarji, taborniki, radioamaterji, lovci (in kakšen pes) ter vedno dragi gosti iz Slovenske Istre, Obale, Trsta, Kvarnerja pa tudi notranjosti Slovenije. Oskrbnika snežniške Karolinove koče vedno poskrbita za prijetno počutje v topli koči, ki je tega dne vidno premajhna. So leta, ko jo obilica snega obiskovalcem močno zagode. So pa tudi zime, ko veter in burja spihata sneg s Snežnika in je pot na Snežnik bistveno lažja.
Prav to novo leto 1991, ki smo ga začeli na Snežniku je prineslo toliko dramatičnih sprememb v naši družbi, o katerih se nam tedaj ni moglo niti sanjati. Po tisočletjih smo dobili samostojno državo Bilo je torej izjemno leto.
Gotovo med vsemi obiskovalci novoletnega Snežnika najbolj izstopata planinca Hinko Poročnik in Janko Muha Pekov, ki posebej skrbno pazita, da ne zamudita kakšnega Novega leta na Snežniku.
Za Janka Pekovega velja naslednja anekdota; ko ga je v Bistrici kmalu po novem letu izzival znanec: »No, Janko pa si letos že bil na Snežniku?« Pa pravi Janko: »Ja, že petkrat!«, » Pa kako pet krat, saj smo danes šele šestega?«, »Ja samo danes še nisem bil!«
155/vč