Iskali in našli smo očetov grob.
Naš oče Leopold Čeligoj se je septembra 1944 pridružil Gubčevi brigadi. Konec meseca oktobra je brigada bila v okolici Mirne Peči. Vojaške aktivnosti so mirovale. Le Nemci, vedoč, da se partizani zadržujejo nekje pri cerkvici sv. Ane, so 25. okt. 1944 iz Trebnja s topovi kar na slepo streljali proti cerkvici. Naš oče je stražaril ob cerkvici prav tedaj, ko je granata zadela cerkev. Drobec granate je očeta smrtno ranil v trebuh in po nekaj urah je v sosedovi hiši, žal v hudih bolečinah izkrvavel star niti 40 let. Partizani so se umaknili v prepričanju, da Nemci pripravljajo napad. Očeta je pokopal domačin na travniku ob cerkvi. Očetove osebne predmete je k nam domov prinesel očetov soborec z Brkinov in sporočil žalostno vest. Bil je to hud udarec za vso družino. S sestro sva bila stara 6 in 5 let, družina je ostala brez gospodarja, brez dohodkov, mama brez službe …
Mama z menoj, njen brat Stanko in očetova sestra teta Francka smo takoj po osvoboditvi že naslednje leto šli iskati očetov grob. Zahvaljujoč sosedi na čigar vrtu so očeta pokopali smo našli mesto pokopa. Okrasili smo ga s cvetjem.
Leta 1947 smo očeta prekopali in ga pokopali na domačem pokopališču v Trnovem. Z nekaterimi domačini z Vrh Peči prijateljujemo še dan danes.
Leta 1963 smo znova obiskali mesto pokopa in nato še večkrat.
Na sliki: Cerkev sv. Ane na Vrh Peči. Na travniku, na mestu kjer je bil oče partizan pokopan smo pustili šopek cvetja. Na sliki je očetova sestra Francka, moja mama Pavla in naša nevesta Sonja in podpisani.
181/vč
